Pogosta vprašanja

Študent je oseba, ki je vpisana na univerzo in se izobražuje po študijskem programu prve, druge ali tretje stopnje. Status študenta se izkazuje z univerzitetno študentsko izkaznico, ki je javna listina. (prvi in drugi odstavek 93. člena Statuta UL).

Študent študija prve stopnje ali enovitega magistrskega študija se lahko vzporedno vpiše v drug študijski program po uspešno končanem prvem letniku, če izpolnjuje pogoje za vpis na vzporedni študij. Vpis na vzporedni študij (1. stopnja ali enoviti mag. program) ni mogoč po zaključku zadnjega letnika ali v času dodatnega leta (absolventa). Študent druge ali tretje stopnje se lahko vpiše na vzporedni študij brez omejitev.

Članice v svojih pravilih določijo pogoje za menjavo načina študija.

Je napredovanje v višji letnik brez vmesnih prekinitev, tudi brez ponavljanja letnika. Vključuje tudi hitrejše napredovanje in podaljšanje statusa iz upravičenih razlogov.

Vzporedni študij pomeni časovno hkratni študij vsaj po dveh študijskih programih na Univerzi v Ljubljani. V primeru študija na drugi univerzi ne gre za vzporedni študij.

Vpis v višji letnik drugega študijskega programa pomeni, da je študent izkoristil pravico do spremembe študijskega programa ali smeri.

Slednje izhaja tudi iz določila drugega odstavka 70. člena ZVIS: »Ne glede na četrto alineo prejšnjega odstavka (-če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra), študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer.

Vpis na vzporedni študij (1. stopnja ali enoviti mag. program) ni mogoč po zaključku zadnjega letnika ali v času dodatnega leta (absolventa). Študent druge ali tretje stopnje se lahko vpiše na vzporedni študij brez omejitev.

Da, (v času 2 let).

Statut UL omogoča študentom, da še dve leti po prekinitvi študija opravljajo obveznosti brez posebne prošnje, zato se šteje, da so ti študenti po pravicah opravljanja študijskih obveznosti, ki jih uveljavljajo na UL, izenačeni s študenti, ki niso prekinili študija.

Za osebo, ki je plačala šolnino in izgubila status študenta, veljajo določbe 21. člena Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani za študijsko leto 2023/2024 (v nadaljevanju Pravilnik). Vsi študentje prve in druge stopnje, ne glede na to, ali za študij plačujejo šolnino ali ne, morajo plačati 4. in 5. opravljanje izpita. V času, ko jim je dovoljeno opravljanje obveznosti (2 leti) torej lahko glede študija pridejo v povsem enako situacijo kot študenti, ki študija niso prekinili:

• opravijo vse pogoje za napredovanje v višji letnik,
• opravijo pogoje za izjemni vpis v višji letnik,
• opravijo pogoje za ponavljanje letnika, če jih program ima.

Študent torej lahko v času opravljanja obveznosti koristi enake pravice iz študija, kot jih koristi študent, ki ni prekinil študija, tudi pravico do ponavljanja letnika, v kolikor ga še ni ponavljal ali zamenjal študijskega programa.

S šolnino za letnik študent plača opravljanje vseh študijskih obveznosti letnika, v katerega je vpisan in za katerega je plačal šolnino, in za največ tri možnosti opravljanja vsakega izpita oziroma za največ dve možnosti opravljanja izpitov na doktorskem študiju. Za osebo, ki je plačala šolnino in izgubila status študenta, veljajo določbe 21. člena Pravilnika.

Študentu se lahko status podaljša iz upravičenih razlogov (3. odst. 70. člena ZViS), če:

• ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
• študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
• se med študijem ne vpiše v naslednji letnik oziroma semester.

Upravičeni razlogi (drugi odstavek 126. člen Statuta UL) so na primer: daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, starševstvo in status študenta s posebnimi potrebami ali s posebnim statusom. Za tuje študente prvega letnika študija, ki jim slovenščina ne predstavlja maternega jezika, se lahko kot upravičen razlog upošteva učenje slovenščine.

Status študenta se lahko iz upravičenih razlogov podaljša tudi v zadnjem letniku študija in tudi v času dodatnega leta, kar velja za vse tri stopnje študija in tudi za enovite magistrske študijske programe.

Status študenta se iz upravičenih razlogov lahko podaljša samo, če v predhodnem letu (oz. letu, ko odda vlogo za podaljšanje) študent študija ni prekinil.

Status se lahko študentu podaljša le enkrat in največ za eno študijsko leto.

Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega rojenega otroka.

Študent druge stopnje se lahko vpiše na vzporedni študij brez omejitev. Za vzporedni vpis na 1. stopnji študent potrebuje dokazila o izpolnjevanju vpisnih pogojev.

Da, vzporedno se lahko vpiše tudi študent 3. stopnje. 

Študent prve ali druge stopnje se lahko na vzporedni študij vpiše redno brez plačila šolnine, če še nima dosežene enake stopnje izobrazbe. Šolnino plačuje v skladu z določili Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Ljubljani. 

Študentom na vzporednem rednem študiju po študijskih programih prve in druge stopnje, se šolnina ne zaračuna, če je študent že vpisan v študijski program, po katerem doseže izobrazbo, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu vzporednega študija (5. odstavek 77. člena Zakona o visokem šolstvu).

Status študenta se ohrani, dokler je študent vpisan v (vsaj en) letnik oz. dodatno leto študijskega programa. Ker gre pri vzporednem študiju za dva popolnoma ločena študijska programa, ima študent na obeh programih vse pravice, ki izhajajo iz statusa študenta. Tudi če na enem študiju prekine študij, na drugem pa redno napreduje, ima tam status študenta.

Enako velja, če matični študij zaključi, vzporednega pa še zaključuje. Študent se lahko tudi odloči, da bo en študij opustil in dokončal samo drugega (ne glede na to, kateri je bil najprej "matični" študij). 

Status študenta velja do izteka študijskega leta (do 30. 9.). Študent pa se lahko po zaključku študija na prvi ali drugi stopnji študentskemu statusu tudi odpove.

Na tretji stopnji študentu status preneha z zaključkom študija oziroma eno leto po zaključku zadnjega semestra študijskega programa (tretji odstavek 93. člena Statuta UL).

V skladu s 70. členom ZViS status študenta preneha, če se študent izpiše iz študijskega programa. To pomeni, da študent z dnem izpisa izgubi status študenta in nanj vezane pravice (npr. zavarovanje, subvencionirana prehrana, delo prek študentskega servisa…). Prav tako študent izgubi status z dnem izključitve.

Vendar statusa ne izgubi študent, ki se pred zaključkom študijskega leta prepiše na drug študijski program (5. odstavek 70. člena ZViS). V tem primeru se mora študent izpisati šele, ko prejme sklep o rezultatu izbirnega postopka, da je sprejet v nov študijski program.

V nov študijski program na prvi ali drugi stopnji se lahko študent vpiše šele, ko se iz prejšnjega programa izpiše. V skladu s 5. odstavkom 70. člena ZViS študent ohrani status, če se iz študijskega programa izpiše zato, da bi se prepisal na nov študijski program. Za podrobnejše informacije se pred izpisom obrnite na referat članice, na katero se želite vpisati.

Določila o vračilu plačane šolnine so določena v Pravilniku o prispevkih in vrednotenju stroškov na UL. Praviloma^[1] je študent dolžan plačati del šolnine, kadar se pred zaključkom študijskega leta izpiše, in sicer: 10℅ pogodbene šolnine, če se nepreklicno izpiše do 31. 10. tekočega leta oz. v 15 dneh po sklenitvi pogodbe oziroma 55℅ pogodbene šolnine za letnik, v katerega je vpisan, če se nepreklicno izpiše do konca prvega semestra.

V skladu s 40. členom ZViS se za študenta, ki se po prvem vpisu v prvi letnik študijskega programa izpiše do 15. oktobra v študijskem letu, v katerem se je vpisal, šteje, da se v ta študijski program ni vpisal.

Za natančno določilo glede vračila šolnine, naj študent preveri Pravilnik o prispevkih in vrednotenju stroškov na UL, veljaven za ustrezno študijsko leto oziroma se obrne na referat članice.

Da, vendar mora plačati šolnino (6. odstavek 77. člena ZViS).

Status študenta z zaposlitvijo ne preneha. Z zaposlitvijo prenehajo določene pravice, vezane na študentski status (npr. subvencionirana prehrana, prevoz, bivanje v študentskem domu itd.).

Študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega rojenega otroka. Za uveljavljanje podaljšanja statusa zaradi starševstva mora študent postati starš v času, ko ima »aktiven« status študenta (v času otrokovega rojstva ne sme prekiniti študija).

Pravilo: uveljavljanje materinstva/očetovstva samo neposredno po študijskem letu rojstva otroka.

Izjemoma: šele 2. študijsko leto po rojstvu otroka z upoštevanjem časa rojstva in že izpolnjenih obveznosti za vpis v višji letnik, primer: v študijskem letu 2016/2017, točno v mesecu avgustu ali septembru, študentka rodi. Ker je opravila vse obveznosti za vpis v višji letnik, se v študijskem letu 2017/2018 vpiše v 2. letnik prve stopnje. Omogoči se ji podaljšanje statusa v študijskem letu 2018/2019.

Status zaradi očetovstva/materinstva se lahko podaljša tudi v zadnjem letniku študija in tudi v času dodatnega leta, kar velja za vse tri stopnje študija in tudi za enovite magistrske študijske programe.

Dvojčki: Študentu se lahko status podaljša za 2 leti. Študent lahko to pravico izkoristi, ali pa ne. Navedeno pomeni, da bo lahko študent naredil vse obveznosti v prvem podaljšanju leta in drugega podaljšanja ne bo izkoristil oz. ne bo želel izkoristiti.

Pravico lahko hkrati koristita tako študentka (mama) kot tudi študent (oče), torej oba starša, neodvisno drug od drugega.