Prešernovo nagrado za študentke in študente Univerze v Ljubljani podeljujemo za izjemne dosežke na področju znanosti in umetnosti.
Operno in koncertno poustvarjanje
Ireneja Nejka Čuk
Predlagateljica: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani
Mezzosopranistka Ireneja Nejka Čuk je študentka Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v razredu prof. Pie Brodnik ter sodelavka SNG Opera in balet Ljubljana. Z dosežki v akademskem letu 2024/25 je postavila visok standard študentske poustvarjalnosti, kar je izkazala tako v projektih Akademije za glasbo kot tudi na opernih odrih doma in v tujini. Upodobila je kar sedem opernih vlog, dve solistični vlogi v vokalno-inštrumentalnih delih in imela tri samostojne recitale samospevov. S svojimi nastopi je prepričljivo pokazala izjemen občutek za interpretacijo različnih slogov vokalne umetnosti.
Balada o trobenti in oblaku
Žiga Hren (režiser), Neža Dvorščak (igralka), Alja Krhin (igralka), Marko Rafolt (igralec), Jure Šimonka (igralec)
Predlagateljica: Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani
Uprizoritev Balada o trobenti in oblaku po istoimenskem romanu Cirila Kosmača je nastala kot zaključna produkcija magistrskega študenta gledališke režije Žige Hrena in v soprodukciji UL AGRFT ter gledališča Mini teater. Uprizoritev je bila uvrščena v tekmovalni program 55. Tedna slovenske drame in v tekmovalni program 60. Festivala Borštnikovo srečanje, na katerem so ustvarjalci predstave prejeli Borštnikovo nagrado za posebni dosežek po presoji žirije. Izstopa po tvegani odločitvi za uprizoritveno »predlogo«, po uprizoritveni zamisli, ki že v zasnovi upošteva večplastnost teme, po režijski postavitvi, suvereni v izvedbi in bogati v asociativnih povezavah, po igralski izvedbi, ki da priložnost mladim igralkam in igralcem, da po eni strani ustrezno »ponazorijo« Kosmačev svet, po drugi pa se polno izrazijo kot mlada rahločutna človeška bitja; in to priložnost vsi po vrsti več kot dobro izkoristijo.
Izboljšanje analize dinamike RNA z uporabo strojnega učenja na multiomskih podatkih
Jona Novljan
Predlagateljica: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Jona Novljan je na Biotehniški fakulteti diplomiral in magistriral iz študija biotehnologije. Magistrsko delo je opravljal pod mentorstvom profesorja doktorja Miha Modica v laboratoriju za RNA omrežja na Kemijskem inštitutu in pod somentorstvom doktorja Anoba Chakrabartija, delujočega na Univerzitetnem kolidžu v Londonu. V magistrskem delu je razvil razložljive modele strojnega učenja za skupno analizo bioloških podatkov in razkril pomembne sekvenčne značilnosti RNA, povezane z njihovo regulacijo in kondenzacijo. Rezultati dela v tej magistrski nalogi so že objavljeni v dveh najprestižnejših revijah s področja ved o življenju.
Interakcija perfluoriranih ionskih surfaktantov s polielektroliti
Matevž Turk
Predlagateljica: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani
Matevž Turk je med najboljšimi študenti kemije. Magistrski študij na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani je z odliko končal januarja 2025. Odlikujeta ga neizčrpna radovednost in želja po razumevanju narave. V nagrajenem magistrskem delu se je ukvarjal z aktualnim vprašanjem koloidne kemije o naravi interakcij v sistemih fluoriranih surfaktantov in polielektrolitov. Z izvirnim teoretičnim modelom, utemeljenim na lastnih eksperimentalnih meritvah, je ovrednotil vpliv hidrofobnih in elektrostatskih interakcij na obnašanje teh sistemov in pokazal izjemno sposobnost povezovanja eksperimenta in modeliranja.
Teorija tipov za sintetične kategorije
Ivan Kobe
Predlagateljica: Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani
Ivan Kobe je na Univerzi v Ljubljani leta 2019 diplomiral iz filozofije in germanistike ter leta 2023 iz matematike. V nagrajenem magistrskem delu »Teorija tipov za sintetične kategorije« je obravnaval ∞-kategorije, matematične strukture, opremljene s hierarhijo prepletajočih se višjedimenzionalnih povezav. Podal je novo definicijo takih struktur, dokazal, da imajo želene lastnosti, razvil nov simbolni formalizem za njihov opis ter ga uporabil za računalniško formalizacijo in preverjanje pravilnosti svojih izsledkov.
Vizualno sledenje objektom na podlagi pomnilnika z upoštevanjem distraktorjev
Jovana Videnović
Predlagateljica: Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani
Jovana Videnović je zaključila magistrski študij Podatkovne vede na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani pod mentorstvom prof. Mateja Kristana in doc. dr. Alana Lukežiča. V svojem delu je predlagala DAM4SAM, novo metodo za sledenje poljubnih objektov v okoljih z distraktorji. Metodo je objavila na CVPR2025, ki se po faktorju h5 uvršča takoj za revijo Nature, implementacija na odložišču GIT je prejela več kot 400 zvezdic, na tekmovanju VOTS2025 pa je bil DAM4SAM podlaga za vse zmagovalne sledilnike.
Zveza med odpornostjo superhidrofobnih površin na vpade vodnih kapljic in adhezijo ledu
Robert Lovšin
Predlagateljica: Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani
Robert Lovšin je leta 2025 na Fakulteti za strojništvo uspešno zaključil magistrski študij ter v magistrskem delu pod mentorstvom doc. dr. Matica Možeta in somentorstvom prof. dr. Iztoka Golobiča obravnaval interakcijo vodnih kapljic s superhidrofobnimi površinami in vpliv mikrotopografije na adhezijo ledu. Na podlagi 3500 meritev je s pomočjo strojnega učenja definiral empirične enačbe za popis širjenja kapljice ob trku s površino. Rezultati raziskovalnega dela so bili objavljeni v treh izvirnih znanstvenih člankih in predstavljeni na treh mednarodnih konferencah.
Kontrastivna analiza slovničnega spola v angleščini, nemščini in slovenščini: slovnični spol občnih imen in jezikovna relativnost
Lea Košmrlj
Predlagateljica: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Lea Košmrlj je z nagrajenim delom pod mentorstvom prof. dr. Eve Sicherl in prof. dr. Uršule Krevs Birk v letu 2025 zaključila magistrski študij Anglistika in Germanistika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Trenutno zaključuje vzporedni magistrski študij Kognitivna znanost na Univerzi v Ljubljani in Univerzi na Dunaju. Je avtorica in soavtorica več znanstvenih prispevkov s področja psiholingvistike, sociolingvistike in umetne inteligence. V nagrajeni magistrski nalogi obravnava slovnični spol s teoretičnega, diahronega, kontrastivnega, družbenega in nazadnje eksperimentalnega vidika, pri čemer posebno pozornost namenja slovenščini kot empirično manj raziskanemu indoevropskemu jeziku.
Kvantifikacija in ovrednotenje zunanje toplotne obremenitve ljudi na lokalnih podnebnih območjih mesta Ljubljana
Tim Gregorčič
Predlagateljica: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
Tim Gregorčič je magistriral na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in tam je trenutno zaposlen kot mladi raziskovalec. Pod mentorstvom prof. dr. Mateja Ogrina in somentorstvom prof. dr. Stevana Savića ter izr. prof. dr. Blaža Repeta je s klasifikacijo lokalnih podnebnih območij Ljubljane in modeliranjem toplotne obremenitve ljudi v urbanem prostoru dokazal izrazite variacije vročinskega stresa med morfološko različnimi deli prestolnice. Hkrati raziskava kvantitativno potrjuje, da zelena infrastruktura pomembno vpliva na zmanjševanje vročinskega stresa in prispeva k razumevanju mestne mikroklime.
Identifikacija s fenotipi povezanih genov z uporabo uveljavljenih podatkovnih zbirk
Aljoša Škorjanc
Predlagateljica: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani
Aljoša Škorjanc, študent 6. letnika medicine, je pod mentorstvom doc. dr. Nejca Umeka razvil bioinformacijsko orodje GOReverseLookup za iskanje genov na podlagi fenotipskih opisov z uporabo oznak genske ontologije. Orodje, objavljeno v mednarodni znanstveni reviji, omogoča sistematično iskanje novih genskih povezav z izbranimi fenotipi in podpira oblikovanje raziskovalnih hipotez. Delo odlikuje povezava poglobljenega medicinskega znanja in naprednih programerskih veščin, kar avtorja umešča med perspektivne mlade upe na področju biomedicinsko-računalniške znanosti.
Razvoj vzorcev in kartonskega modularnega pohištva za otroke
Tasja Videmšek
Predlagateljica: Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani
Tasja Videmšek je prvo in drugo stopnjo zaključila z odliko, s čimer je že zgodaj dokazala izjemno študijsko odličnost in predanost oblikovanju. Med študijem je za svoje delo prejela več priznanj, predstavila pa ga je na številnih razstavah doma in v tujini. V magistrskem delu z naslovom »Razvoj vzorcev in kartonskega modularnega pohištva za otroke«, ki ga je pripravila pod mentorstvom izr. prof. Katje Burger Kovič, se posveti oblikovanju inovativnih, celostno zasnovanih izdelkov za otroke. Njeno delo odpira dialog med oblikovanjem, pedagogiko, psihologijo in ekologijo ter poudarja pomen trajnostnih pristopov. Prototipi modularnega pohištva iz lahkega, trdnega in v celoti reciklabilnega kartona dokazujejo izjemen potencial za nadaljnji razvoj in komercializacijo. Rezultati magistrskega dela so bili večkrat uspešno predstavljeni strokovni in širši javnosti, med drugim na razstavi Baušpil v Ljubljani in na mednarodnem simpoziju o novostih v tekstilstvu Crossing Boundaries.
Motnje veščine hranjenja in požiranja pri poznih nedonošenčkih
Nina Žumer
Predlagateljica: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani
Kot zlata gimnazijska maturantka se je Nina Žumer leta 2018 vpisala na študij logopedije in surdopedagogike na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Med študijem je sodelovala v več raziskovalnih projektih, ugotovitve predstavila v dveh objavljenih člankih in na kongresih doma in v tujini. V magistrskem delu je preučevala težave s hranjenjem/požiranjem pri otrocih, rojenih 4–6 tednov prezgodaj, in njihovo povezanost s poznejšimi govornimi motnjami. Vključenih je bilo 89 pozno nedonošenih in 88 donošenih otrok. Analiza podatkov iz vprašalnikov za starše in zdravstvene dokumentacije je pokazala, da se težave s požiranjem, krajše dojenje, hranjenje samo po steklenički in odstopanja v razvoju govora pojavljajo pomembno pogosteje pri pozno nedonošenih otrocih, kar kaže potrebo po celostni obravnavi teh otrok. Povezave med težavami s hranjenjem in poznejšim razvojem govora ni dokazala.