Adriana Maraž: skrivni opus

V projekt celostne predstavitve najpomembnejše slovenske grafične umetnice Adriane Maraž (1931–2015) se vključuje tudi UL ALUO s predstavitvijo grafičnih del iz svoje zbirke študentskih grafik, ki predstavljajo najbogatejši del Umetniške zbirke UL ALUO. Izbor je bil delo asist. mag. Gregorja Kokalja in izr. prof. dr. Nadje Zgonik. V galeriji DLUL v Zoisovi palači bodo prikazani grafični začetki te umetnice, litografije, ki so nastale ob koncu njenega študija na tedanji Akademiji upodabljajočih umetnosti (danes ALUO) leta 1957. Na razstavi prikazana zgodnja grafična dela bodo odstrnila pogled na umetničine začetke v tej disciplini. Prikazanih bo še nekaj izsekov iz izjemnih fotografskih portretnih serij osrednjih imen slovenskih fotoreporterjev in fotografov, Leona Dolinška, Joca Žnidaršiča in Tihomirja Pinterja.

Razstave umetničinih del bodo sočasno postavljene tudi v Galeriji ZDSLU, Komenskega 8 (odprtje 20. 6. 2024 ob 19.30) , kjer bodo prvič na ogled slikarski portreti v tehniki olje na platnu in Ateljeju Maraž&Bernik na istem naslovu, v prostoru, kjer je umetnica ustvarila skoraj svoj celoten opus. Tu bodo prikazani osebni predmeti in dokumentarno gradivo. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru bo osrednja razstava s pregledno predstavitvijo celotnega grafičnega opusa (odprtje 11. 7.).

Adriana Maraž, svetovno uveljavljena grafičarka, ena ključnih predstavnic ljubljanske grafične šole, je svojo kariero po študiju na ljubljanski Akademiji upodabljajočih umetnosti začela kot slikarka in se v šestdesetih letih ukvarjala z raziskavami slike kot objekta, izzivala sta jo tako novi realizem kot konceptualistična transformacija umetniškega predmeta, preden se je z vnašanjem ikonografije efemernega in uprizarjanjem porabniških predmetov v posebni inačici socialističnega poparta povsem posvetila grafični umetnosti. Njen sloves je slonel na posebnem, slikarskem pristopu h grafični tehniki, barvni jedkanici, ki jo je uporabljala na poseben način, tako da je v dolgotrajnem in natančnem delu na kovinski plošči z risanjem in jedkanjem oblikovala matrico, ki je odtisnjena lahko tudi v več barvah z ene plošče oblikovala taktilno občutene površine predmetov v razkošnih barvnih niansah.

Razstavni projekt bo pomembno prispeval k osvežitvi pogleda na to pomembno slovensko ustvarjalko, spomnil na njeno vlogo najpomembnejše slovenske grafične umetnice in jo vsidral v kulturni zavesti kot eno najpomembnejših ustvarjalk druge polovice 20. stoletja. Dodal bo pomemben kamenček k raziskovanju feministične problematike in družbene vloge umetnice v pretežno moški družbi vodilnih umetniških imen šestdesetih in sedemdesetih let.

– Izr. prof. dr. Nadja Zgonik, umetnostna zgodovinarka, Katedra za teoretične vede, UL ALUO