Univerza v Ljubljani na Prešernov dan odpira vrata Deželnega dvorca: Vabljeni na brezplačne vodene oglede
Datum dogodka:
Univerza v Ljubljani bo 8. februarja, na Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, ponovno odprla vrata rektorata, ki domuje v 120 let starem deželnem dvorcu na Kongresnem trgu. Ogledi notranjosti poslopja bodo ob 16. in 17. uri. Vsak ogled traja približno 45 minut. Vodenje je brezplačno, nanj se je potrebno prijaviti.
France Prešeren je simbol vseh tistih študentov, ki so stoletja z več ali manj sredstvi, s kočijo, peš ali z vlakom odhajali v tujino in na tujih univerzah iskali akademsko znanje. Nekateri so ostali v tujini, drugi so se vrnili v domovino, kjer so znanstveno, prosvetno, kulturno in umetniško delovali med Slovenci. Med njimi je vzklila zamisel o ustanovitvi slovenske univerze; zanjo so si prizadevali na različne načine in nekateri med njimi so na njej prevzeli profesorska mesta, pripoveduje Tatjana Dekleva, vodja arhivsko muzejske službe Univerze v Ljubljani. Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919 in že od takrat domuje v deželnem dvorcu. Za rojstni dan univerze štejemo 3. december 1919, ko je imel v zbornični dvorani univerze prvo predavanje v slovenskem jeziku dr. Fran Ramovš. Ta je v svojem pozdravu takratnim študentkam in študentom dejal, da s tem dnem stopamo v novo življenje, naš narod pa v zgodovino, ki je ne izbriše nihče nikoli več. Univerza v Ljubljani je danes s 23 fakultetami in 3 akademijami najstarejša, največja in najbolj uspešna visokošolska in znanstvenoraziskovalna ustanova v Sloveniji, pa tudi umetniška ustanova, ki pomembno prispeva k razvoju znanosti in umetnosti pri nas.
Umetniška zbirka Univerze v Ljubljani odraža kompleksno zasnovo univerze, na kateri se področja umetnosti povezujejo s področji naravoslovnih in humanističnih znanosti, pojasnjuje Nadja Zgonik, izr. prof. um. zgod. in vodja zbirke Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (UL ALUO). »V prostorih Rektorata UL je prikazan izbor pomembnih del iz zgodovine slovenske umetnosti 20. stoletja, ki ga je pripravila Akademija za likovno umetnost in oblikovanje UL. V zbirki so poleg slikarskih, kiparskih in grafičnih del uveljavljenih slovenskih in tujih umetnikov, pretežno iz obdobja modernizma, zastopana tudi študentska dela. S sistematičnim zbiranjem se je zbirka izoblikovala v najpomembnejšo zbirko grafike na Slovenskem, ki šteje 82.430 grafik in predstavlja zgodnje, študijske opuse umetnic in umetnikov iz Slovenije in tujine, nekdanjih študentk in UL ALUO, danes uveljavljenih ustvarjalcev,« je povedala.
Obiskovalke in obiskovalce bodo po poslopju rektorata popeljale študentke Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, ki bodo poleg pestre zgodovine prostorov predstavile tudi arhivsko gradivo Univerze v Ljubljani, zaščiteno kot kulturni spomenik, in muzejsko zbirko z umetniškimi deli. Zbirka predstavlja umetniški nabor slikarskih, kiparskih in grafičnih del uveljavljenih slovenskih in tujih umetnikov, med katerimi so tudi dela Božidarja Jakca, Mateja Sternena, Emerika Bernarda in Hermana Gvardjančiča.