Vodeni ogled po razstavi Barok v Sloveniji: slikarstvo in kiparstvo

Zadnji veliki razstavi o tem obdobju – Barok v Sloveniji in Umetnost XVII. stoletja na Slovenskem – sta bili v Narodni galeriji organizirani pred več kot pol stoletja. Na podlagi kasnejših študij pa lahko danes javnosti ponudimo bolj poglobljen in v marsičem drugačen vpogled v umetnost 17. in 18. stoletja. To je obdobje, v katerem so družbene, politične in ekonomske razmere omogočile izjemen razcvet umetnosti, k čemur so prispevali tako ambiciozni naročniki kot umetniki, lokalni ali priseljeni s širšega prostora srednje Evrope in italijanskega polotoka.

Za razstavo smo izbrali več kot 170 umetnin, ki so nastale na ozemlju ali za ozemlje današnje Slovenije v 17. in 18. stoletju, v času, ko smo po srednjem veku ponovno priča velikemu umetnostnemu zagonu. Skozi izbrana reprezentativna dela v prvem nadstropju Narodnega doma ponujamo pregled slikarstva in kiparstva od obdobja rekatolizacije z umetninami še v poznorenesančnem in manierističnem slogu do izzvenevanja baročnega obdobja, ko se že napoveduje neoklasicizem. Izbrane umetnine smiselno dopolnjujejo grafike in predmeti uporabne umetnosti.

Razstavljene umetnine so delo priznanih mojstrov, ki so delovali v bližnjih umetnostnih središčih ali pa so se uveljavili v lokalnem okolju. Iz italijanskega področja izstopajo Giulio Quaglio iz Lombardije, Benečan Francesco Fontebasso in v Kopru rojeni rimski slikar Francesco Trevisani, iz srednjeevropskega pa švabski kipar Leonhard Kern, dunajska dvorna slikarja Martino Altomonte in Martin van Meytens ml., pa tudi Johann Lucas Kracker in Kremser Schmidt. Podobo lokalnega baroka so posebej zaznamovali slikarji, kot so Frančišek Karl Remb, Franz Ignaz Flurer, Valentin Metzinger, Franc Jelovšek, Fortunat Bergant, Anton Cebej, Franc Mihael Strauss in Anton Jožef Lerchinger, med kiparji pa poleg Francesca Robbe še Jožef Straub, Veit Königer in Jožef Holzinger. 

Več o razstavi na spletni strani Narodne galerije.