Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Predavanje: Fotografija kot kolektivna praksa

Predavanje bo obravnavalo zgodovino in sodobne transformacije dokumentarne fotografije ter se posvetilo dokumentarizmu kot  prostoru politične imaginacije, kolektivnosti in emancipatornih možnosti.

Sledilo bo načinom, kako se zgodovinske emancipatorne metode – od fotomontaže, kolektivne produkcije podob do spodbujanja vizualne pismenosti delavcev – prenašajo v sodobne umetniške prakse. Obravnavani bodo primeri umetnic, umetnikov in kolektivov, kot so Susan Meiselas, Yasmine Eid Sabbagh, Martha Rosler, Arbeiterfotografie ter druge kolektivne prakse, ki fotografijo razumejo kot participatorni, etični in politični proces. Poseben poudarek bo namenjen vprašanju, kako dokumentarna podoba danes ne deluje več zgolj kot reprezentacija sveta, temveč kot prostor skupnostnega delovanja, ustvarjanja proti-narativov in zamišljanja drugačnih
družbenih možnosti.

Predavanje odpira razmislek o tem, kako lahko dokumentarne prakse v času družbenih kriz, vojn in razslojevanja še vedno delujejo kot orodje solidarnosti, politične občutljivosti in – v najširšem smislu – kot prostor utopije.

Biografija

Jošt Franko je vizualni umetnik, fotograf in pedagog, katerega delo temelji na dolgoročnih dokumentarnih projektih, ki obravnavajo vprašanja migracij, razseljevanja, delavskih pogojev ter življenj posameznikov in skupnosti na družbenih robovih. V svojih projektih prepleta fotografijo, arhivsko raziskovanje, tekst in druge dokumentarne metode, pri čemer ga posebej zanima odnos med podobo, političnim prostorom in možnostmi skupnostnega ustvarjanja.

Franko je prejemnik številnih priznanj in štipendij, med drugim TED Fellowship, The Aftermath Project Prize in Pulitzerjeve štipendije. Njegova dela so bila objavljena v številnih domačih in mednarodnih publikacijah, med drugim v The New Yorker, The New York Times, Time, The Nation in The Washington Post, ter predstavljena na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, med drugim v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (+MSUM), Finskem muzeju fotografije, Newyorškem fotofestivalu, Kunsthaus Graz, Arts Encounters Bienalu in na trienalu sodobne umetnosti U3.

Magistriral je na Goldsmiths, University of London, trenutno pa je doktorski kandidat na University of Applied Arts Vienna.