Projekt Hugger obravnava oblačila in tekstilije skozi osnovne čute – vid, tip, voh, sluh in okus – pa tudi skozi druge zaznave, ki nam zavestno ali nezavedno omogočajo celostno preučevanje raziskovane teme, predmeta, osebe ali okolice. Pomemben vidik projekta temelji tudi na čustvih, ki jih doživljamo na podlagi senzornih izkušenj ob interakciji s tekstilijami oziroma oblačilom, ter na njihovih psiholoških učinkih. 

Objemalec oziroma hugger je oblačilo, ki materializira izrazita čustva posameznega študenta, ko se v določeni situaciji osredotoči na lastne čute. Proces oblikovanja eksperimentalnih oblačil se je začel z objekti, ki so študentom v dobesednem ali prenesenem pomenu predstavljali objem. 

Na podlagi osebnih pripovedi – o objemu glasbe po celotnem telesu, občutku varnosti v lastnem domu, zvoku dežnih kapelj ob stiku z dežnikom, objemu vonjav babičinega čaja ali maminega predala ter neskladju občutkov ob dejanskem objemu – in eksperimentov s polnili za tekstil so študenti neotipljiva čustva izrazili z uporabo številnih tekstilnih tehnik, tudi v kombinaciji z drugimi, netekstilnimi materiali, kot so plastične rokavice, naplavljen les, baloni, lepilni trakovi in začimbe. 

Sledila je realizacija oblačil v poljubnih formah, ki telo preoblikujejo v skladu s posamezno zgodbo. Naknadno so študenti kot dopolnilo oblačilom ustvarili še eksperimentalna pokrivala in pajkice.