Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Dogodek, posvečen humanistiki, se ne odziva zgolj na vedno bolj razširjeno prepričanje, da humanistike nima smisla študirati, temveč želi ponuditi premislek o tem, kakšen smisel humanistično mišljenje in humanistika prinašata sodobnemu svetu. Ker živimo v času, v katerem ljudje hočejo vse takoj in, če se le da, tudi zastonj in brez lastnega napora, se večkrat zdi, da je za uspeh posameznika in skupnosti pomemben le vložek v razvoj naravoslovja, tehnike in digitalnih znanosti, medtem ko je nekdo, ki posveti svoje življenje premišljevanju in raziskovanju tega, kaj pomeni biti človek v vsej svoji izraznosti, potisnjen na rob kot nekakšna ostalina preteklosti. To prepričanje se utrjuje morda tudi zaradi tega, ker ugovori humanističnih raziskovalcev le redko sežejo onkraj meja strokovnih srečanj in zapisov. Srečanje bo poskusilo preseči to pregrado med humanističnimi raziskovalci in javnostjo in na kratko podati odgovore na vprašanja, ali je v sodobnem času še smiselno premišljevati temeljna vprašanja našega bivanja, raziskovati družbo in pretehtavati, kako s soljudmi v sodobni družbi bivamo oziroma bi morali bivati, proučevati domačo in tuje kulture, spoznavati glasbeno in likovno ustvarjanje, jezike in literature, in sicer tako tiste, ki nas določajo in se skrivajo v srži naše identitete, kot tudi te, ki ne obstajajo več ali so od nas zelo oddaljene.  

O smislu spoznavanja in raziskovanja človekovega bivanja in bistva, družbe, literature, jezikov, zgodovine in glasbe bodo v desetminutnih nagovorih razmišljali člani in članice Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in odprli prostor za razpravo o vprašanju smisla, ki ga humanistika prinaša sodobni Sloveniji. 

Povzetki predavanj

Program

  • 9.30–9.40: Uvodni pozdravi: prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar, dekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
  • 9.40–9.45: Nagovor in povezovanje: prof. dr. Andreja Žele, v imenu obeh soorganizatoric dogodka
  • 9.45–11.15: Kratki prispevki članic in članov Filozofske fakultete UL
  • 9.45–9.55: Smisel učenja jezikov in prevajanja, prof. dr. Nike K. Pokorn
  • 9.55–10.05: Smisel zgodovinskih ved, izr. prof. dr. Sašo Jerše
  • 10.05–10.15: Smisel branja, prof. dr. Miha Kovač
  • 10.15–10.25: Smisel arheologije, doc. dr. Tina Milavec
  • 10.25–10.35: Smisel študija klasičnih jezikov in književnosti, izr. prof. dr. David Movrin
  • 10.35–10.45: Smisel muzikologije, prof. dr. Gregor Pompe
  • 10.45–10.55: Smisel literarne vede, prof. dr. Vid Snoj
  • 10.55–11.05: Smisel sociologije, prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat
  • 11.05–11.15: Smisel filozofije, doc. dr. Blaž Zabel
  • 11.15–11.30: Odmor
  • 11.30–12.30: Razprava