Zakaj je antisnov tako redka?, Dr. Jure Zupan
Pixabay
Datum objave:
Dr. Jure Zupan, član Svetovne mreže Univerze v Ljubljani in docent na Univerzi Cincinnati, je v okviru predstavitve predstavil problem, ki ga fizikom še ni uspelo razjasniti.
Snov in antisnov sta si zelo podobni, imata skoraj identične lastnosti, le naboj je drugačen. Antielektron oz. pozitron je tako pozitivno nabit, za razliko od negativnega elektrona. Zakaj je potem vse kar vidimo okoli nas, mize, stoli, knjige, …, sestavljeno iz snovi in ne antisnovi? Kako to, da je snov po prapoku prevladala nad antisnovjo? Odgovor je pomemben za naše razumevanje sveta, saj če bi v zgodnjem vesolju bilo enako snovi kot antisnovi, potem nas samih sploh ne bi bilo. Kaj v zakonih fizike je torej omogočilo prevlado snovi?
Na predavanju je dr. Jure Zupan orisal problem, ki ga ima s pojasnitvijo tega dejstva standardni model osnovnih delcev in nakazal, kateri eksperimenti v fiziki delcev nam lahko ponudijo razrešitev problema z meritvami, ki jih bodo fiziki opravili v prihodnosti.