Medicinske maske za enkratno uporabo predstavljajo novo potencialno breme za kopensko okolje
Datum objave:
Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Zavoda za gradbeništvo Slovenije in Vrije Universiteit Amsterdam so med prvimi proučili vplive mikroplastike iz medicinskih mask na kopenske nevretenčarje.Raziskovalci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, Zavoda za gradbeništvo Slovenije in Vrije Universiteit Amsterdam so med prvimi proučili vplive mikroplastike iz medicinskih mask na kopenske nevretenčarje.
Problematika onesnaževanja okolja s plastiko ter njeno razpadanje na manjše plastične delce, t.i. mikroplastiko, je pereča okoljska tematika. Kljub velikim zakonodajnim prebojem glede omejevanja uporabe plastike za enkratno uporabo, je uporaba le teh med pandemijo COVID-19 močno narasla. Prve raziskave že kažejo očitno povečanje onesnaževanja okolja s plastičnimi izdelki za osebno zaščito, med njimi prevladujejo medicinske maske.
Raziskovalci so proučevali vplive mikroplastike iz medicinskih mask na kopenske nevretenčarje, ki se pogosto uporabljajo v oceni tveganja za okolje. Iz obsežne fizikalno-kemijske karakterizacije mikroplastike je razvidno, da le ta vsebuje vrsto organskih dodatkov ter kovin. Vendar je koncentracija teh snovi prenizka, da bi lahko ob izluževanju iz mask vplivala na testne organizme. Mikroplastika iz mask ne povzroči velikih kvarnih učinkov na organizme, vendar pa se ob izpostavitvi v nekaterih organizmih sproži imunski odziv ter spremembe v metabolnih procesih. Prihodnje študije bodo usmerjenje v razumevanje posledic dolgotrajnih izpostavitev mikroplastiki za organizme. Poleg bazičnega razumevanja odzivov organizmov na izpostavitev mikroplastiki, bo študija pripomogla k večanju ozaveščenosti o pomenu pravilnega odlaganja odpadnih medicinskih mask.