Komunikološke raziskave in njihov prispevek k boljši družbi: Pomen pogledov iz tujine pri naslavljanju slovenskih družbenih izzivov
Bor Slana_STA
Datum objave:
Znanstvenice so na okrogli mizi razpravljale o pomenu komunikoloških raziskav pri naslavljanju družbenih izzivov in pomenu prenašanja znanja in izkušenj iz tujine v Slovenijo. Poudarek okrogle mize je bil na njihovih raziskovalnih in pedagoških dejavnostih, s katerimi v sodelovanju z domačimi strokovnjaki bogatijo slovensko družbo. Znanstvenice so v svoji razpravi obravnavale raznolike, a medsebojno povezane teme spolnih (ne)enakosti v sferi komuniciranja in medijev ter njihovem družbenem pomenu, komuniciranja o radioaktivnih tveganjih ter vloge kulinaričnih besedil pri oblikovanju nacionalne identitete.
Alenka Jelen je na podlagi opravljene raziskave predstavila izkušnje strokovnjakinj za odnose z javnostmi v Sloveniji, ki razkrivajo pogosto neprepoznano in neizpodbijano diskriminacijo na ravni poklica in družbe ter v komunikacijskih in medijskih diskurzih.
Tanja Perko je razpravljala o informiranju o rakotvornem radioaktivnem plinu radonu, ki letno povzroči več kot 60 smrti v Sloveniji, o vključevanju širše javnosti v odločanje o gradnji novega bloka jedrske elektrarne Krško ter o dezinformiranju v primeru jedrske nesreče, jedrskih elektrarn v vojni ali potencialni uporabi jedrskega orožja.
Ana Tominc je na podlagi primerov govorila o vprašanju identitete, kot se kaže v kulinaričnih besedilih v obdobjih velikih družbenih in političnih transformacij, še posebej v smislu t. i. »banalnega nacionalizma«.
PREDSTAVITEV PREDAVATELJIC
Alenka Jelen je izredna profesorica odnosov z javnostmi na Univerzi v Stirlingu na Škotskem. Svojo akademsko kariero je začela na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in nadaljevala na univerzi Central Lancashire. Je direktorica podiplomskih študijev Odnosi z javnostmi in strateško komuniciranje ter predsednica fakultetnega komiteja za enakosti, raznolikosti in vključevanje. Raziskovalno se ukvarja z vprašanji spola v odnosih z javnostmi in medijih, zdravstvenega komuniciranja, političnega komuniciranja, pa tudi z razvojem akademske discipline odnosov z javnostmi. Objavlja v mednarodnih revijah, knjigah in strokovnih publikacijah, vključno s Public Relations Inquiry, British Politics and Public Relations Review. Je inštruktorica ekspertnih intervjujev na prestižni doktorski metodološki šoli MethodsNET.
Tanja Perko je predavateljica in raziskovalka na Univerzi v Antwerpnu v raziskovalni skupini Mediji, družbena gibanja in politika ter vodja družboslovnih raziskovalnih projektov na belgijskem centru za jedrske raziskave (SCK CEN). Po študiju novinarstva in magisterija iz obramboslovja na FDV-ju je doktorirala na Univerzi v Antwerpnu na temo komuniciranja in zaznavanja tveganj v primeru jedrskih in radioloških nesreč. Je vodja različnih evropskih multidisciplinarnih in transdisciplinarnih projektov ter znanstvenih raziskav s področja komuniciranja o tveganjih in vključevanja deležnikov v odločitve glede razvoja novih tehnologij, energije in kriznega upravljanja ter članica uredniških odborov in mednarodnih znanstvenih organizacij, kot na primer Society for Risk Analysis. Je avtorica in soavtorica številnih znanstvenih člankov v mednarodnih revijah in monografijah.
Ana Tominc je diplomirala iz antropologije in kulturologije na Univerzi na Primorskem, kasneje je nadaljevala študij na Univerzi v Lancastru (Velika Britanija), naprej iz jezikoslovja in nato iz kritične analize diskurza (2012). Raziskovalno jo zanima komunikacija hrane; sodelovala je pri nastanku interdisciplinarnega podiplomskega programa Gastronomija, kjer poučuje že več let kulturo in komunikacijo hrane, leta 2018 je ustanovila mednarodno konferenco na temo komunikacije hrane (leta 2021 jo je gostil FDV na temo The Future of Food). Trenutno deluje na Queen Margaret University Edinburgh. Je tudi predsednica Association for the Study of Food and Society ter avtorica več člankov in knjig na temo prehrane, kulture, medijev in komunikacije.