Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Vzporedno z rastjo svetovnega prebivalstva in njegovega življenjskega standarda narašča tudi onesnaženost. Množična proizvodnja različnih snovi vodi v vse bolj zapletene in težje razgradljive komunalne in industrijske odpadne vode, kamor se steka vedno več tudi vodotopnih sintetičnih polimerov.  Biološke čistilne naprave, ki so zadnja bariera med vedno večjimi človeškimi dejavnostmi in okoljem, niso zasnovane, da bi ta »moderna onesnaževala« lahko očistila ali odstranila, zato bi bilo ključno, da se tehnologija čiščenja nadgradi. Znanstvena skupnost že leta naslavlja problematiko različnih sintetičnih polimerov - mikroplastiko, ki ponavadi končajo v vodnih ekosistemih. V večini primerov se osredotočamo le na zaznavanje »vidnih« onesnažil in njihovih učinkov na vodne ekosisteme. Poleg običajne mikroplastike pa »nevidni« vodotopni polimeri ravno tako predstavljajo nevarnost za okolje, saj se običajno neopazno in neovirano splakujejo v odtok ter neovirano vstopajo v vodni ekosistem. Študija je bila opravljena  v okviru ARRS interdisciplinarnega temeljnega projekta J7-1814, ki naslavlja problematiko mikroplastike v okolju. Namen raziskave je bil obravnavati razgradnjo PVOH v laboratorijskem merilu z akustično in hidrodinamsko kavitacijo. Sistematično smo proučevali učinke različnih obratovalnih pogojev na dolžino polimernih verig in pokazali na možne mehanizme, ki so odgovorni za degradacijo le teh.

Avtorji dosežka: Martin Petkovšek1, Andrej Kržan2, Alenka Šmid3, Ema Žagar2, Mojca Zupanc1

1 Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani

2 Odsek za polimerno kemijo in tehnologijo, Kemijski inštitut

3 Fakulteta za farmacijo, Univerza v Ljubljani

 

Vir:

PETKOVŠEK, Martin, KRŽAN, Andrej, ŠMID, Alenka, ŽAGAR, Ema, ZUPANC, Mojca. Degradation of water soluble poly(vinyl alcohol) with acoustic and hydrodynamic cavitation: laying foundations for microplastics. npj clean water. April 2023, vol. 6, str. 1-11, ilustr. ISSN 2059-7037. https://www.nature.com/articles/s41545-023-00248-8https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=145650, DOI: 10.1038/s41545-023-00248-8. [COBISS.SI-ID 150832899]