Datum objave:

Ljubljana, 22. 6. 2023 – Na Univerzi v Ljubljani so prvič podelili nagrade dr. Ane Mayer Kansky za odmevno doktorsko delo. Nagrado, poimenovano po prvi osebi, ki je leta 1920 na Univerzi v Ljubljani pridobila doktorat znanosti, so prejeli dr. Špela Borko, dr. Klemen Grm, dr. Jurij Hanžel, dr. Jakob Lenardič, dr. Nina Dragičević in dr. Diana Koloini. Slovesna podelitev je potekala pod pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar.

Nagrado za odmevno doktorsko delo nosi ime dr. Ane Mayer Kansky, ki se je v zgodovino Univerze v Ljubljani zapisala kot prva oseba, ki je na takrat novoustanovljeni in prvi slovenski univerzi prejela doktorat znanosti. Med letoma 1914 in 1918 je študirala kemijo in fiziko na dunajski Filozofski fakulteti, vendar je zaradi razpada Avstro-Ogrske monarhije študij na Dunaju morala prekiniti. Vpisala se je na Univerzo v Ljubljani, kjer je na Filozofski fakulteti preučevala kemijo škroba. Študij je zaključila leta 1920 z disertacijo z naslovom O učinkovanju formalina na škrob.

»Z doktoratom znanosti ste stopili na samostojno pot v akademskem svetu. Ta nikakor ni lahka in ravna, je zavita, s številnimi ovirami na poti, a težko pridobljeni rezultati vedno dajejo tudi notranje zadoščenje in zadovoljstvo. S tem, da ste bili izbrani za prve nagrajence Ane Kansky vam izrekamo posebno priznanje za vaše vrhunsko znanstveno delo. Nikdar ne pozabite na to, da družbo naprej vodi le znanje, a v znanosti lahko uspemo le s trdim delom, zavzetostjo in z vero v stvari, ki jih počnemo. Vrata v akademski svet ste si odprli, nadaljnje potovanje v tem vznemirljivem svetu bo odvisno predvsem od vas samih. Vi ste tisti, ki boste v prihodnje vodili in usmerjali našo družbo. Znanje za to imate, vedno ga uporabljajte v dobro človeštva,« je nagrajence in nagrajenke nagovoril rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Gregor Majdič.

Uvedba nagrade dr. Ane Mayer Kansky za odmevne doktorske disertacije je po besedah predsednice Republike Slovenije Nataše Pirc Musar izjemnega pomena. »Dobiti priznanje za doktorsko delo v okviru te nagrade namreč pomeni, da gre za delo, ki ima potencial mednarodnih razsežnosti. Da ima potencial ustvariti tektonske premike. Da ima potencial znanje uspešno prenesti v gospodarstvo. Da ima potencial nastaviti ogledalo družbi in elitam, ki mislijo, da je njihova pot edina prava in zveličavna,« je dejala. 

Nagrado dr. Ane Mayer Kansky za odmevno doktorsko delo so prejeli avtorji šestih doktorskih del, za katere je strokovna komisija ocenila, da izpolnjujejo kriterije odmevnosti v svoji stroki, njihova vsebina pa predstavlja vrhunski dosežek in preboj na znanstvenem oziroma umetniškem področju. Področja zajemajo naravoslovje, tehniko, biomedicino in biotehniko, humanistiko in izobraževanje, družboslovje ter umetnost.

Nagrado dr. Ane Mayer Kansky za odmevno doktorsko delo so prejeli:  


dr. Špela Borko 
z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za doktorsko delo z naslovom Adaptivna radiacija slepih postranic (Crustacea: Amphipoda: Niphargus) in njen prispevek k pestrosti Dinarske podzemne favne. Mentor doktorskega dela je doc. dr. Cene Fišer. 

Avtorica je s preučevanjem dinamike evolucije podzemnih rakov iz rodu slepih postranic Niphargus preučevala učinke na vzorce biodiverzitete na Dinarskem krasu. Z opisom starodavne adaptivne radiacije slepih postranic, evolucijskega procesa, pri katerem se v kratkem času iz enega prednika razvijejo številne morfološko in ekološko raznolike vrste, je prvič dokazala podzemno adaptivno radiacijo, ki je zavarovana pod površjem preživela turbulentno geološko in klimatsko zgodovino Evrope in s tem izzvala antropogeni pogled na domnevno negostoljubno ekologijo podzemnih habitatov. Z analizo pestrosti slepih postranic na območju Dinarskega krasa, ki je svetovno pomembna vroča točka podzemne biotske pestrosti, je na podlagi rezultatov opozorila na problem premajhne pozornosti podzemni pestrosti v evropskih varstvenih smernicah.


dr. Klemen Grm
 s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani za doktorsko delo z naslovom Samodejno razpoznavanje obrazov iz slik nizke ločljivosti. Mentor doktorskega dela je prof. dr. Vitomir Štruc.

Avtor se je v svojem doktorskem delu posvetil uporabi biometričnih sistemov v nenadzorovanih okoljih, kot so video-nadzorni sistemi in izvidništvo z brezpilotnimi napravami. Z razvojem postopka za izboljšavo ločljivosti obraznih slik je dokazal, da ti izboljšajo uspešnost biometričnih sistemov v realističnih biometričnih scenarijih.


dr. Jurij Hanžel
 z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani za doktorsko delo z naslovom Povezava serumskih koncentracij vedolizumaba in ustekinumaba z izidi zdravljenja pri kronični vnetni črevesni bolezni. Mentor doktorskega dela je prof. dr. Borut Štabuc, somentor pa Geert R. A. M. D'Haens, profesor Univerze v Amsterdamu.

V doktorskem delu se je avtor osredotočil na raziskovanje kronične vnetne črevesne bolezni. Kronična vnetna črevesna bolezen je imunsko posredovano kronično vnetje prebavne cevi. Tudi z najsodobnejšimi biološkimi zdravili cilj zdravljenja, odsotnost simptomov in zacelitev črevesne sluznice, dosežemo pri manj kot polovici bolnikov. Z zgodnjo prepoznavo bolnikov, ki se na zdravljenje ne bodo odzvali, bi lahko prilagodili odmerjanje biološkega. V doktorskem delu je uspel z meritvami koncentracij bioloških zdravil oceniti verjetnost za uspešno zdravljenje in oblikoval model za individualizirano odmerjanje bioloških zdravil. Ta spoznanja obetajo možnost boljših izidov zdravljenja. 


dr. Jakob Lenardič
 s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za doktorsko delo z naslovom Skladenjsko-pomenska razčlemba srednjiških zgradb v tvorbeno-pretvorbeni slovnici. Mentor doktorskega dela je prof. dr. Gašper Ilc.

Avtor v okviru post-minimalistične slovnice preučuje srednjiške zgradbe v slovenščini, v vzhodnoslovanskih ter v nekaterih germanskih jezikih. Predloženo je, da tiste srednjiške zgradbe, ki vsebujejo tožilniški predmet in ki ne morejo imeti fonološko realiziranega osebka, ustrezajo protidokazu za dve temeljni hipotezi univerzalne slovnice, in sicer: pripis slovničnega sklona temeljni na slovničnem ujemanju ter uspešna izvršitev ujemanja med osebkom in glagolsko zvezo je pogoj za slovnično ustreznost stavka. Delo tudi predloži, da je sistem glagolskega načina v slovenščini pomensko in skladenjsko kompleksnejši, kot je splošno sprejeto.


dr. Nina Dragičević
 s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani za doktorsko delo z naslovom Zvočnost birokracije v vsakdanjem življenju. Mentor doktorskega dela je zasl. prof. dr. Tanja Rener.

Doktorsko delo s področja sociologije, natančneje, sociologije zvočnosti, se ukvarja z vprašanjem: kako zvenijo določena razmerja moči? Vprašanje je umeščeno v opazovanje javnih prostorov birokracije. S prepletom marksistične in feministične teorije, frankfurtske šole in poststrukturalizma, analize leposlovja in filma, predvsem pa z ekskurzi v konkretne prostore birokracije na Slovenskem vzpostavi metodo kritičnega poslušanja, s pomočjo katere pokaže na nevidne, a vsenavzoče mehanizme delovanja oblasti. Tako preobrne obče (pa tudi znanstvene) predstave o birokraciji in družbenih zvočnostih. Kjer se zdi, da zvočenja ni, ga Dragičević prepoznava. Kjer se zdi, da je birokracija nezainteresirana, pokaže, da je prav tam srž njenih naporov. Kjer se zdi, da je birokracija univerzalna, opozori na zvočno izražanje razrednih hierarhij. Avtorica nas opremi tudi z besediščem za sociološko obravnavo zvočnosti in, natančneje, vpelje nove raziskovalne pojme, kot sta panavralizem in cirkularni mašinizem. Birokracije ne jemlje kot nečesa univerzalnega, temveč pokaže na njene mehanizme za vzdrževanje razrednih in drugih razlik.


dr. Diana Koloini
 z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani za doktorsko delo z naslovom Podoba in vloga ženske v Molièrovi komediografiji. Mentor doktorskega dela je doc. dr. Blaž Lukan.

V doktorskem delu se je avtorica osredotočila na ženske v komedijah klasicističnega avtorja Molièra, ki jih predstavlja kot izrazite in močne figure. Navkljub vladajočemu patriarhatu si na najrazličnejše načine znajo izboriti pravico, da same odločajo o svoji prihodnosti, pa tudi izobrazbo, dostop do javnega življenja in pravico do užitka. S svojo odločnostjo ne rešujejo samo lastne usode, z zaustavljanjem samovolje patriarhalnih obsedencev osvobajajo svoj svet. Pri tem artikulirajo številne motive, ki so za pozicijo žensk v družini in družbi pomembni še danes.

Foto: Bor Slana/STA