Odziv Biotehniške fakultete UL v zvezi s polemiko odlova nutrij
Datum objave:
V preteklih dneh je bila v medijih večkrat izpostavljena strokovna študija, ki so jo na podlagi javnega naročila pred štirimi leti pripravili sodelavci Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani je vodilna izobraževalna, znanstveno-raziskovalna in strokovna institucija s področja ved o življenju, biogospodarstva in varstva okolja v Sloveniji. Med drugim znanstveno-raziskovalno in strokovno delo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani obsega tudi področje upravljanja s prostoživečimi vrstami, tudi tujerodnimi, lovnimi in zaščitenimi. S tem se ukvarjajo predvsem sodelavci Oddelka za biologijo in Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire. Med vodilnimi raziskovalci s tega področja je tudi dr. Hubert Potočnik, avtor študije, ki je trenutno še posebej aktualna in je bila splošni javnosti nekorektno predstavljena. Na zavajajoče interpretacije in iz konteksta iztrgane vsebine se je avtor študije že odzval z besedami: "izjemno nas žalostijo tovrstne izjave, saj bi si želeli, da bi bile javne osebnosti prve, ki bi opozorile na problem pojavljanja in širjenja invazivnih tujerodnih vrst, ki pogosto zahteva širši pogled na problematiko."
Ob tem je potrebno izpostaviti, da je v zadnjih letih v naši družbi, kakor tudi nasploh po svetu v javnosti pogosto opaziti poenostavljene razlage osnovnih bioloških pojmov oziroma konceptov kot sta ekologija in naravovarstvo. Ekologija je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem organizmov in njihovim odnosom z živimi in neživimi dejavniki okolja (in ne denimo ločevanje odpadkov). Naravovarstvo pa je veja, ki se ukvarja z ohranjanjem biotske pestrosti avtohtonih živalskih in rastlinskih vrst ter varstvom naravne dediščine.
Nutrija je globalno prepoznana invazivna tujerodna vrsta in divjad, ki je v Sloveniji že desetletja tudi lovna vrsta. Še posebej je pogosta na Ljubljanskem barju, kjer njena številčnost narašča in ogroža biotsko raznovrstnost območja. Nutrija je globalno, ne samo v Sloveniji, ena najbolj škodljivih vrst za mokriščne ekosisteme, ki so najbolj ranljivi ekosistemi na našem planetu. Čeprav so za širšo javnost pogosto simpatične živali, pa lahko povzročijo veliko in nepopravljivo škodo (uničevanje vegetacije, erozija obrežnega pasu, ogrožanje avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst idr.). Prav tako so prenašalke številnih za človeka in druge domorodne vrste živali potencialno nevarnih patogenov in parazitov.
Že večkrat smo iz strokovnega vidika pojasnili, da zavzemanje za “pravice živali” oziroma posameznih osebkov v populaciji, ki je pogosto medijsko izpostavljeno s strani posameznih aktivističnih organizacij (tudi denimo v primeru ravnanja s prostoživečimi velikimi zvermi), ne gre enačiti z naravovarstvom in strokovnimi smernicami upravljanja s populacijami živali. V primeru, ko gre za upravljanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami, je za ohranjanje ekostistema še toliko bolj škodljivo nestrokovno zagovarjanje določenih invazivnih tujerodnih vrst.
Pri nasprotovanju izlavljanja nutrij gre za problematizacijo nadzora/upravljanja s populacijo invazivne vrste (kar obravnava varstvena biologija) s strani organizacij in posameznikov, ki delujejo na področju dobrobiti živali. Prenos tega etičnega stališča (t. j. svetost življenja posameznega bitja) je nevzdržen oziroma pogosto celo škodljiv za celo vrsto drugih bitij in naravnega okolja kot takega. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani podpiramo pozitiven in etičen odnos do živih bitij, a v takšnih razmerah področje varstvene biologije daje prednost varstvu populacij, združb in naravnemu okolju.
Raziskovalci oblikujejo svoja stališča na podlagi znanstvenih ugotovitev, ki so za del javnosti lahko manj sprejemljive. Kljub temu, da so stališča raziskovalcev manj všečna, je diskreditacija raziskovalcev in promocija dopadljivejše kvazi znanosti nedopustna. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani si prizadevamo za širjenje znanstvenih ugotovitev v izogib nekorektnih in za našo skupno naravo škodljivih interpretacij.
Prof. dr. Marina Pintar,
dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
