Ob tem je potrebno izpostaviti, da je v zadnjih letih v naši družbi, kakor tudi nasploh po svetu v javnosti pogosto opaziti poenostavljene razlage osnovnih bioloških pojmov oziroma konceptov kot sta ekologija in naravovarstvo. Ekologija je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem organizmov in njihovim odnosom z živimi in neživimi dejavniki okolja (in ne denimo ločevanje odpadkov). Naravovarstvo pa je veja, ki se ukvarja z ohranjanjem biotske pestrosti avtohtonih živalskih in rastlinskih vrst ter varstvom naravne dediščine.  

Nutrija je globalno prepoznana invazivna tujerodna vrsta in divjad, ki je v Sloveniji že desetletja tudi lovna vrsta. Še posebej je pogosta na Ljubljanskem barju, kjer njena številčnost narašča in ogroža biotsko raznovrstnost območja. Nutrija je globalno, ne samo v Sloveniji, ena najbolj škodljivih vrst za mokriščne ekosisteme, ki so najbolj ranljivi ekosistemi na našem planetu. Čeprav so za širšo javnost pogosto simpatične živali, pa lahko povzročijo veliko in nepopravljivo škodo (uničevanje vegetacije, erozija obrežnega pasu, ogrožanje avtohtonih rastlinskih in živalskih vrst idr.). Prav tako so prenašalke številnih za človeka in druge domorodne vrste živali potencialno nevarnih patogenov in parazitov.  

Že večkrat smo iz strokovnega vidika pojasnili, da zavzemanje za “pravice živali” oziroma posameznih osebkov v populaciji, ki je pogosto medijsko izpostavljeno s strani posameznih aktivističnih organizacij (tudi denimo v primeru ravnanja s prostoživečimi velikimi zvermi), ne gre enačiti z naravovarstvom in strokovnimi smernicami upravljanja s populacijami živali. V primeru, ko gre za upravljanje z invazivnimi tujerodnimi vrstami, je za ohranjanje ekostistema še toliko bolj škodljivo nestrokovno zagovarjanje določenih invazivnih tujerodnih vrst. 

Pri nasprotovanju izlavljanja nutrij gre za problematizacijo nadzora/upravljanja s populacijo invazivne vrste (kar obravnava varstvena biologija) s strani organizacij in posameznikov, ki delujejo na področju dobrobiti živali. Prenos tega etičnega stališča (t. j. svetost življenja posameznega bitja) je nevzdržen oziroma pogosto celo škodljiv za celo vrsto drugih bitij in naravnega okolja kot takega. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani podpiramo pozitiven in etičen odnos do živih bitij, a v takšnih razmerah področje varstvene biologije daje prednost varstvu populacij, združb in naravnemu okolju.  

Raziskovalci oblikujejo svoja stališča na podlagi znanstvenih ugotovitev, ki so za del javnosti lahko manj sprejemljive. Kljub temu, da so stališča raziskovalcev manj všečna, je diskreditacija raziskovalcev in promocija dopadljivejše kvazi znanosti nedopustna. Na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani si prizadevamo za širjenje znanstvenih ugotovitev v izogib nekorektnih in za našo skupno naravo škodljivih interpretacij.   

Prof. dr. Marina Pintar,
dekanja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani