Novinarska konferenca o uvajanju mikrodokazil na UL

Na Akademiji za glasbo je 20. septembra potekala novinarska konferenca na temo uvedbe mikrodokazil na UL. Univerza v Ljubljani v okviru projekta UL za trajnostni razvoj (ULTRA) v akademsko okolje uvaja mikrodokazila. Gre za krajša usposabljanja, ki bodo posameznika opremila s specifičnim znanjem, kompetencami in spretnostmi, ki naslavljajo osebne, družbene ter kulturne potrebe oziroma potrebe trga dela. Namenjena bodo študentom, alumnom, osipnikom, posameznikom na prelomu poklicnih poti in splošni javnosti.

Mikrodokazilo je del vseživljenjskega učenja, vendar pa vsaka oblika vseživljenjskega učenja še ni nujno mikrodokazilo. Ta med drugim predstavljajo odziv na vse bolj razpršeno in neurejeno ponudbo usposabljanj za pridobivanje kompetenc v državi. Usposabljanja z mikrodokazili bodo namreč izvedena s strani pedagoško-raziskovalnega kadra, torej profesorjev, raziskovalcev in asistentov. Udeleženci bodo po koncu usposabljanja prejeli listino (mikrodokazilo) s podpisom rektorja, ki bo zagotavljala, da so osvojili znanje na uveljavljeni in zaupanja vredni instituciji.  Mikrodokazila tako predstavljajo prvi korak k oblikovanju v prihodnost usmerjenega izobraževalnega in raziskovalnega ekosistema.

“Družbe so se v zadnjem desetletju in pol znašle pred velikimi izzivi, na katere se moramo odzvati tudi univerze in prilagoditi naše poslanstvo intenzivnejšemu sodelovanju z okoljem. Na Univerzi v Ljubljani verjamemo, da so mikrodokazila pomembna priložnost za sprotno in prožno prilagajanje naših programov usposabljanj. Oblikovanje t. i. poklicev prihodnosti in inovativnih oblik poučevanja, ki jih zahtevajo usposabljanja z mikrodokazili, se bosta odrazila tudi v našem širšem visokošolskem ekosistemu in pomembno prispevala h krepitvi vloge univerz v 21. stoletju,” je na novinarski konferenci uvodoma povedal rektor prof. dr. Gregor Majdič.

Mikrodokazila so del programa vseživljenjskega učenja

“Na Univerzi v Ljubljani mikrodokazila pojmujemo kot del programa vseživljenjskega učenja, ki nam omogoča, da poglobimo svoje temeljne naloge na področju izobraževanja, raziskovanja in sodelovanja z okoljem. Mikrodokazila uvajamo z mislijo na zeleni in digitalni prehod in splošni dogovor o trajnostni družbi, pri čemer ostajamo zvesti tradiciji humanističnih vrednot in razsvetljenskih idealov odgovorne univerze,” je poudarila prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, prorektorica za študijske in študentske zadeve UL in vodja projekta ULTRA.

Mikrodokazila bodo tako del programa vseživljenjskega učenja, ki postaja četrti steber izobraževalnega in raziskovalnega poslanstva. Mikrodokazila ne bodo posegala v obstoječo strukturo študija na prvi, drugi in tretji stopnji, tevmeč jo bodo nadgrajevala, z izkušnjami, ki jih bomo pridobivali skozi učenje in usposabljanje z mikrodokazili, pa bi lahko nadalje nadgradili tudi obstoječe študijske programe. Mikrodokazila bodo predstavljala dodano vrednost diplomi, v nobeni obliki, denimo z grozdenjem različnih znanj in kompetenc, pa ne bodo vodila do diplome ali jo na katerikoli način nadomestila.

Priporočila za usposabljanje z mikrodokazili je Evropska komisija sprejela že junija 2022. Univerze imajo v tej zgodbi nedvse pomembno vlogo, saj Evropska komisija namerava sistem poenotiti in zagotoviti prenosljivost. Poglavitni cilji nove direktive so prožne ponudbe učenja, personalizacija učnih in kariernih poti, odpornost družbe in njenih ekonomij ter vključenost in enake možnosti. Naloga in obveza univerze je, da širšo javnost obvešča o novostih in znanstvenih odkritjih ter posameznikom omogoča, da izboljšujejo svoje karierne poti oziroma življenjski slog. Nova kultura vseživljenjskega učenja bo zagotovila, da ima vsak možnost pridobivanja znanj, spretnosti in kompetenc za poklicno in zasebno življenje.

Središče za uvajanje mikrodokazil na UL bo Center vseživljenjskega učenja, ki bo povezoval članice univerze z zunanjim okoljem. “Center je priložnost, da prenesemo vse naše bogate dosedanje izkušnje obštudijskega izobraževanja na nove naloge odzivanja na potrebe družbe, medtem ko še naprej krepimo idejo in cilje vseživljenjskega učenja,” poudarja Tamara Boh, vodja Centra vseživljenskega učenja. Center bo skrbel za poenoteno upravljanje ponudbe vseživljenjskega učenja, koordinacijo univerzitetnih pravil za pripravo ponudbe vseživljenjsega učenja z mikrodokazili, oblikovanje registra mikrodokazil na UL in registra izvajalcev VŽU z mikrodokazili ter vodenje postopkov na področju vseživljenjskega učenja.

Nekatere članice z okoljem že uspešno sodelujejo 

Nekatere članice univeze že aktivno sodelujejo z okoljem, z mikrodokazili pa bodo sodelovanje še nadgradile, saj bodo usposabljanja organizirana, sistematizirana in certificirana ter tako veljala kot potrdilo o dodatnih kompetencah, ki jih je posameznik pridobil na uveljavljeni instituciji (UL). Usposabljanja bodo krajša od enega študijskega semestra, razumeti pa jih je treba predvsem v luči pridobitve dodatnih kompetenc in posebnih znanj. Njihova prednost bosta predvsem fleksibilnost in hitra odzivnost na potrebe trga dela, povpreševanje pa bosta poleg podjetji lahko oddali tudi civilna družba in javna uprava.

"Izkušnje pilotnih projektov kažejo, da prihaja do povpraševanja v podjetjih, civilni družbi in javni upravi po različnih tematikah, predvsem pa o zelenem prehodu, krožnem gospodarstvu in trajnostnem razvoju," je povedala doc. dr. Jana Arbeiter, vodja pilotnih projektov Vseživljenjsko učenje in mikrodokazila in Program usposabljanja za zeleni in digitalni prehod v trajnostno družbo.

Vodji pilotnega projekta Vseživljenjsko učenje in mikrokrediti Andreju Kosu se zdi izjemno pomembno, da v omenjene tri stebre univerze dodajajo še vseživljenjsko učenje kot enega ključnih stebrov v današnji družbi. Študijski program se namreč spreminjajo na nekaj let, pri mikrodokazilih pa bo ta postopek hitrejši in fleksibilnejši. "Potrebe po kompetencah izredno hitro napredujejo in prav zaradi tega je potreba po krajših usposabljanjih, tudi v smislu nadgrajevanja obstoječih znanj izjemno pomembna za razvoj univerze," je izpostavil prof. dr. Andrej Kos.  

Trenutno poteka pilotna faza projektov, ti pa so interdisciplinarni in se dotikajo številnih aktualnih področji, vse od zelenega in digitalnega prehoda do trajnostnega družbenega razvoja. Raznolikost pilotov je razvidna že iz samih naslovov, kot so denimo Implementacija modro-zelene infrastructure v načrtovanja in oblikovanje prostora, Digitalno zgodovinopisje, Zeleni dregljaj, ULTRA@AGRIFOOD – Okrepitev trajnosti prehranskega Sistema, Zelena in trajnostna mobilnost, Gibalna pismenost za bivanje v družbi 5.0, Izobraževanje za pridobitev dodatnih znanj in kompetenc v letalstvu, Sodobna družba tveganja: begunstvo, demokracija in trajnostni družbeni razvoj.

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU.