Univerza v Ljubljani na čelu slovenskega konzorcija na dobri poti do ustanovitve centra odličnosti Zelena dediščinska znanost (GREENHER)

Center odličnosti bo podpiral raziskave v okviru sedmih tako imenovanih pilotnih projektov, ki bodo razvijali znanja, spodbujali inovacije ter investicije v odlične raziskovalce in opremo. Delo bo skladno z načeli trajnostnega razvoja in trajnostnega turizma. Projektna sredstva bodo v šestih letih trajanja projekta namenjena raziskavam in razvoju kadrov, predvsem pa vzpostavljanju novih laboratorijev in opreme, od mikroskopov do letalnikov, opremljenih s spektralnimi kamerami, prototipskih naprav za konserviranje-restavriranje, za javnost odprte konservatorske delavnice, živih arheoloških laboratorijev na Ljubljanskem barju in v Simonovem zalivu ter za center za prenos znanja v Kopru. »Upamo, da bomo uspešni tudi v drugi fazi, da bomo zgradili nov center odličnosti, ki se bo ukvarjal s kulturno dediščino in dediščinsko znanostjo, in sicer tako, da bomo povečali trajnost kulturne dediščine in da bomo podprli trajnostni turizem,« poudarja prof. dr. Matija Strlič z Univerze v Ljubljani.

Zaradi izjemne raznolikosti potrebnega znanja in ekspertize bo Center združil raziskovalne skupine v kar šestih organizacijah v Sloveniji, kar je zaradi intenzivne interdisciplinarnosti ne le razumljivo, temveč tudi nujno potrebno. Poleg Univerze v Ljubljani, s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, Filozofsko fakulteto in Biotehniško fakulteto, so slovenski partnerji tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Narodna in univerzitetna knjižnica ter Univerza na Primorskem in Univerza v Mariboru. »V našem projektu smo združeni različni partnerji, ker v nobeni izmed institucij ne porivamo vseh plasti in nimamo vseh znanj in kompetenc, ki so potrebne za celostno obravnavo kulturne dediščine. Sam prihajam s fakultete za kemijo, kjer se, denimo, ukvarjamo z materiali kulturne dediščine, okoljem, upravljanjem zbirk. Poleg tega pri razvoju novega centra odličnosti potrebujemo nasvete partnerjev iz tujine, ki se s temi področji ukvarjajo že dlje časa, da nam pomagajo tako pri administrativni vzpostavitvi centra in tudi pri raziskovalnih izzivih,« pojasnjuje prof. dr. Strlič.

Posebno pozornost bodo v sklopu projektov posvetili vplivom podnebnih sprememb na dediščino. Med zaskrbljujočimi vplivi so npr. razširjanje termitov v Primorju ter seveda ekstremne vremenske razmere, ki jih bodo preučevali v dveh »živih laboratorijih«. Na Ljubljanskem barju je izsuševanje mokrišč ključnega pomena za ohranjanje mostiščarskih arheoloških ostalin, v arheološkem parku Simonov zaliv pa je zaskrbljujoče izsuševanje tal pod izjemnimi antičnimi mozaiki in vpliv zakisanja morja na potopljeno arheologijo. 

Pri ohranjanju in razumevanju stavbne dediščine se bodo posvetili tudi lesu, med drugim bodo s spodbujanjem občanske znanosti pozvali posameznike, da pomagajo pri merjenju mikroklimatskih razmer, stanja lesa in škodljivcev – le na ta način lahko raziskovalci skupaj s predstavniki lokalnih skupnosti zajamejo vso raznolikost in posebnosti lokalnih klimatskih razmer, lesa in načinov gradnje. Med temi je tudi razvoj okoljsko sprejemljivih procesov in materialov za konserviranje-restavriranje, med drugim bodo na Univerzi v Mariboru postavili prototipski reaktor za raskislinjenje papirja, izdelanega med 1850 in 1990, ki zaradi razgradnje postane krhek v 200-300 letih, v knjižnicah pa je kislih vsakih 7 od 10 knjig. 

Z naraščajočo digitalizacijo dediščine naraščajo potrebe po bolj učinkovitem upravljanju s podatki, ki zaradi raznolikosti predstavljajo poseben problem. Da so lahko vzajemno berljivi in uporabni poleg prvotnega namena, npr. za kulturno-kreativno industrijo, morajo biti podatki ne le dostopni in najdljivi, temveč tudi pripravljeni in opisani na standardiziran način. To je kot velik problem prepoznala tudi EU, ki namerava v naslednjih nekaj letih vložiti 200 milijonov evrov v t.i. »Evropski sodelovalni oblak za kulturno dediščino«. Temu razvoju se bo Center odličnosti pridružil z oblikovanjem slovenske digitalne platforme v okviru Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani in Univerzitetne knjižnice v Mariboru. Z digitalnimi dediščinskimi vsebinami po drugi strani lahko pritegnemo nove generacije obiskovalcev ali usmerimo tokove masovnega turizma in tako sprostimo včasih nevzdržne pritiske na znamenitosti. V ljubljanskem Zavodu za varstvo kulturne dediščine načrtujejo »odprt konservatorsko-restavratorski laboratorij«, ki bo opremljen s prikazovalniki obogatene in navidezne resničnosti. Pri raziskovanju razumevanja dediščine pa ne gre brez razumevanja njenega vrednotenja, zato bo eden od pilotnih projektov na Univerzi na Primorskem namenjen prav raziskovanju te problematike, pri čemer bodo pozornosti namenili metodologijam, ki bodo vključevale tako posameznike in lokalne skupnosti kot tudi strokovne deležnike.

Razen britanskega Inštituta za trajnostno dediščino, ki je skupaj z italijanskim Nacionalnim raziskovalnim svetom v projektu udeležen kot »napredni partner«, primerljivih znanj v Evropi ni. Prav tako podobnega centra EU do sedaj še ni financirala. A se predvsem na omenjenih institucijah posvečanje kulturni dediščini in instrumentom za dediščinsko znanost, izkazuje za uporabno tudi na drugih področjih. »Instrumente, ki smo jih razvili za dediščinsko znanost, zdaj uporabljamo tudi na drugih področjih, na primer v medicinski diagnostiki. To je, da bližnje infrardečo tehnologijo, ki jo mi uporabljamo za pregledovanje slik, lahko uporabljajo za diagnosticiranje stanja kože. Lahko pa, denimo, materiale, ki so jih uporabljali v preteklosti, zdaj z napredno tehnologijo uporabljamo za produkcijo energije,« pojasnjuje direktorica Inštituta za dediščinsko znanost pri italijanskem Nacionalnem raziskovalnem svetu dr. Costanza Miliani. Pri dediščinski znanosti gre namreč za sinergijo znanj iz preteklosti in modernih, naprednih tehnologij: »Nekdaj so do rešitev prišli s preskušanjem stoletje za stoletjem, zdaj jih lahko z napredno tehnologijo drugače razumemo in jih tudi posodobimo v nove različice. Gre na primer za gradbene materiale, kamen, cement, različne organske materiale – od usnja do papirja in ekstraktov iz rastlin, rož, iz katerih so pridobivali barve. Prav zato je to področje zelo interdisciplinarno, ko potrebujemo široka in tudi zelo specifična znanja.«

Tudi na Inštitutu za trajnostno dediščino Univerzitetnega kolidža v Londonu že leta iščejo rešitve, kako dediščino upravljati in uravnotežiti v sodelovanju s skupnostmi. »V projektu monitoringa kulturne dediščine Monument Monitor smo razvili metode, da smo obiskovalce vpletli v znanost pri ohranjanju zgodovinskih krajev,« pove prof. dr. Josep Grau-Bove z Univerzitetnega kolidža v Londonu. »Številni kraji, kjer je pomembna kulturna dediščina, so odročni in strokovnjaki ne morejo vsak dan do njih. Jih pa pogosto obiskujejo obiskovalci, ki tam posnamejo tudi fotografije. Tako smo izbrali nabor problemov, ki jih lahko skozi občansko znanost dokumentirajo obiskovalci. To so, denimo, obalna erozija, vandalizem. Ta način zbiranja podatkov je še posebej aplikativen za kraje, ki so pomembni za lokalno skupnost. Tako tudi ubijemo dve muhi na en mah, saj dobimo znanstvene podatke, hkrati pa tudi lokalne skupnosti povežemo s kulturno dediščino.« Na podoben način bodo občansko znanost uporabili tudi v slovenskem centru odličnosti.

Sodelavci Centra odličnosti bodo ocenili »zelenost« vseh aktivnosti s pomočjo nabora indikatorjev, ki bodo osnovani na stebrih trajnostnega razvoja: okoljskem, socio-ekonomskem in kulturnem. Na ta način bodo zagotovili dolgotrajne in družbeno sprejemljive učinke raziskav. S svojim inovativnim raziskovalnim ter organizacijskim pristopom bo Center odličnosti GreenHer velika novost v okviru programa Teaming. Delovanje novega Centra bo tako poudarjeno interdisciplinarno in že pri pripravi združuje številne strokovnjake različnih strok.