Svetovni dan znanosti za mir in razvoj: pregledali smo smo znanstvene objave UL s cilji trajnostnega razvoja
Datum objave:
Danes, 10. novembra, na pobudo Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) obeležujemo svetovni dan znanosti, ki poudarja njeno pomembno in povezovalno vlogo pri vzpostavljanju ter utrjevanju miroljubne in trajnostne družbe. Na Univerzi v Ljubljani smo v ta namenpripravili kratek pregled znanstvenih objav za obdobje 2018–2022 po ciljih trajnostnega razvoja (CTR), ki so združeni pod okriljem Agende 2030.
Osrednja tema letošnjega svetovnega dneva znanosti je grajenje zaupanja v znanost. Ravno zaupanje je namreč ključno za uspešen razvoj znanstveno podprtih rešitev za globalne izzive, kot sta na primer klimatska kriza in trajnostni prehod, in njihovo udejanjanje ter sprejemanje v družbi. Zato z vami delimo kratko analizo rezultatov mapiranja znanstvenih objav raziskovalcev in raziskovalk Univerze v Ljubljani, in sicer glede na njihovo naslavljanje posameznih CTR. Univerza v Ljubljani sodi namreč med raziskovalno intenzivne univerze, zato prevzema tudi pomembno vlogo pri širjenju baze znanja s področja trajnosti in s tem pri razumevanju ter spodbujanju trajnostne preobrazbe družbe.
Rezultati analize kažejo, da v obdobju 2018–2022 največ znanstvenih objav, pri katerih so sodelovali raziskovalci in raziskovalke Univerze v Ljubljani, naslavlja tematike, povezane s 3. CTR (zdravje in dobro počutje). V to skupino objav je mogoče uvrstiti 16 % vseh znanstvenih objav v tem petletnem obdobju, kar je primerljivo s svetovnim povprečjem. Prvo peterico najpogosteje nagovorjenih CTR v analiziranih znanstvenih objavah dopolnjujejo tiste, ki se posvečajo posameznim izzivom v okviru 7. (cenovno dostopna in čista energija), 9. (industrija, inovacije in infrastruktura), 11. (trajnostna mesta in skupnosti) in 4. CTR (kakovostno izobraževanje), kar je razvidno tudi iz spodaj prikazane infografike.
Glede na kazalnik citiranosti objav, ki naslavljajo posamezen CTR, se Univerza v Ljubljani prav tako najbolje uvršča v kategoriji objav, povezanih s 3. CTR. Med bolje citiranimi skupinami objav pa najdemo še tiste, ki naslavljajo 7., 9., 15. (življenje na kopnem) in 12. CTR (odgovorna poraba in proizvodnja).
Zanimivi so tudi rezultati primerjave deležev objav, povezanih z določenim CTR, in sicer na ravni posamezne univerze in globalnim povprečjem. Ti pokažejo, da v kategoriji objav, ki naslavljajo 15., 4. in 12. CTR, Univerza v Ljubljani po številu objav v pozitivnem smislu celo odstopa od svetovnega povprečja, ki ga beleži bibliografska baza podatkov Scopus.
* Analiza objav po CTR je nastala s pomočjo naprednega bibliometričnega orodja SciVal, ki je povezan z bazo Scopus in omogoča mapiranje znanstvenih objav (npr. članki v znanstvenih revijah, recenzije, prispevki na konferencah, poglavja v zbornikih) po 16 od 17 CTR. Izbira orodja delno vpliva na rezultate analize, saj ima vsako orodje vzpostavljeno lastno metodologijo oblikovanja iskalnih nizov, ki opredeljujejo določen CTR. Čeprav v literaturi soglasje o tem, kako pristopiti k oblikovanju slednjih, ne obstaja, je ta vpliv potrebno upoštevati oz. vsaj nasloviti (Armitage in drugi, 2020). V navezavi z nadaljnjo interpretacijo grafičnega prikaza števila objav po CTR pa naj poudarimo še, da lahko določena objava naslavlja več CTR in ne zgolj enega, kar pomeni, da se v tem primeru tudi v analizi umesti pod več CTR.
Vir: Armitage, C. S., Lorenz, M. in Mikki, S. (2020). Mapping scholarly publications related to the Sustainable Development Goals: Do independent bibliometric approaches get the same results? Quantitative Science Studies, 1(3), str. 1092–1108.
FOTO: IFP, d. o. o.
