Gostujoče predavanje dr. Sarah Ahannach – Znanost in zdravje žensk: z inovativnim komuniciranjem do soustvarjanja rešitev

Dr. Sarah Ahannach je na predavanju in okrogli mizi spregovorila o komunikacijski strategiji, s katero so projekt in rezultate raziskav približali širši javnosti na poljuden, a strokoven način. Zgovoren je podatek, da so marca 2020 objavili razpis za iskanje 200 žensk v Belgiji, ki bi bile pripravljene vzeti preproste brise iz svojih nožnic, kože in sline, prijavilo pa se jih je več kot 6000 tisoč.  Projekt je kmalu postal globalen, saj so k sodelovanju v raziskavi spodbudili na tisoče žensk po vsem svetu, četudi je tema raziskave – vaginalni mikrobiom in dejavniki, ki vplivajo na vaginalno zdravje – še vedno precej tabuizirana. Dr. Sarah Ahannach je nedavno objavila tudi Nature paper, kjer je bil ob rezultatih raziskovalnega dela znanstveno predstavljen tudi model komuniciranja znanosti.

Za komuniciranje rezultatov raziskave so uporabljali predvsem družbena omrežja, na katerih so predavali prenose v živo iz laboratorija, redno odgovarjali na vprašanja, konsistentno ozaveščali o novih razultatih in ugotovitvah, objavljali prispevke na blogu ter delili življenjske zgodbe. Uporabljali so številna komunikacijska orodja, kot so infografike, fotografije, videoposnetki, brošure, pojavljali pa so se tudi v klasičnih medijih. “Pri komuniciranju občanske znanosti s širšo javnostjo je ključnega pomena prevajanje znanstvenega jezika v poljuden jezik, kar sodelujočim v raziskavi omogoča, da niso odtujeni od raziskovalnega procesa in da se lažje poistovetijo z znanstvenimi ugotovitvami,“ je pojasnila dr. Sarah Ahannach. Poudarila je, da je sicer pomembno uporabljati znanstvene termine, vendar morajo biti ti pri komuniciranju s širšo in laično znanostjo ustrezno pojasnjeni.

Predavateljica je poudarila pomembnost sodelovanja s širšo družbo na več ravneh, v okviru njihovega projekta pa je slednje temeljilo predvsem na solidarnosti in altruizmu za prihodnost zdravja žensk: “Zdelo se nam je pomembno, da imamo poleg raziskovalnih ciljev tudi širše družbene cilje. Želeli smo razbiti tabuje in ozavestiti pomen vaginalnega zdravja ter odpreti javno diskusijo o intimnem zdravju in tako opolnomičiti ženske, da vzamejo svoje zdravje v svoje roke”. Kljub še vedno tabuizirani temi pa so sodelujoče v raziskavi prepoznale njeno pomembnost in svoje razultate samoiniciativno delile na družbenih omrežjih, soustvarjale objave in razblinjale tabuje.

Na okrogli mizi, ki sta jo po predavanju vodili prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, vodja pilota NOO_ULTRA, in doc. dr. Tanja Kerševan, vodja pilota ULTRA_Komuniciranje znanosti,  je dr. Ahannach spregovorila tudi o pomenu grajenja zaupanja in iskrenosti med raziskovalci in širšo javnostjo. “Zavedati se moramo, da zaupanja ne moraš zgraditi hitro, gre namreč za proces, v okviru katerega je javnosti potrebno obrazložiti, kaj pravzaprav delamo, ter z njo tudi konsistentno komunicirati in iskreno predstaviti dosedanje rezultate. Pojasniti moramo to, kar danes že vemo, vendar hkrati jasno poudariti, da se ugotovite na podlagi nadaljnjih raziskav lahko tudi spremenijo”.

Predavateljica je omenila tudi vlogo hitrega obveščanja javnosti o rezultatih raziskave ter predlagala, da se komunicira na več ravneh – tako na osebni kot tudi splošni. Prav tako se ji zdi pomembno razmišljati in gledati skozi perspektivo širše javnosti ter se vprašati, kaj in zakaj je relevantno za družbo. “Pomembno je, da se sodelujoči zavedajo, da je to znanost in ne diagnoza,” je dodala in opozorila, da je za tovrstno komuniciranje potrebno veliko časovnega vložka, vendar se zaradi številnih pozitivnih odzivov ves trud na koncu povrne.
"V veliko pomoč pri komuniciranju nam je bila tudi univerzitetna služba za znanstveno komuniciranje," je v navezavi z zelo uspešnim modelom komuniciranja še pojasnila dr. Ahannach. Poudarila je tudi pomen inderdisciplinarnosti in raznolikosti, saj se skozi različne perspektive, mnenja, vprašanja ter širše družbeno zavedanje poviša tudi zmožnost za kreativnost in inovativnost v znanosti.

“Večino raziskav prebere približno deset ljudi, zato je nujno, da te delimo tudi s širšo javnostjo, jih opomnimo preko družbenih omrežjih, javnih dogodkov, družbenih in klasičnih medijev, da sploh obstajamo in kaj delamo. Ves čas pa se je potrebno zavedati naše ciljne skupine in razmišljati o tem, na kakšen način bi z njo lahko najbolje komunicirali,” je še izpostavila na dogodku.

Dogodek je povezoval projekte UL:»UL za trajnostno družbo – ULTRA, Doktorsko šolo UL, Načrt uveljavljanja enakosti spolov (NES UL) in Center vseživljenjskega učenja (CVŽU). 

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU.