Častna doktorata Univerze v Ljubljani prejmeta prof. dr. Uroš Seljak in prof. dr. Jean Greisch

Teoretični astrofizik in kozmolog prof. dr. Uroš Seljak deluje na Univerzi Kalifornije, Berkeley, in v Lawrence Berkeley National Laboratory. Najbolj znan je po raziskavah kozmičnega prasevanja, kopičenja galaksij in gravitacijskega lečenja. Njegov opus obsega okoli 200 izvirnih člankov in ima v strokovni javnosti izjemno težo. Zelo dejaven je v ameriško-slovenski izobraževalni fundaciji. Nagrada dr. Uroša Seljaka, ki jo je ustanovil, spodbuja hitrejše vključevanje študentk in študentov v znanstveno delo. Naziv častni doktor je prejel na predlog Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Prof. dr. Jean Greisch, ki prihaja s Katoliškega inštituta v Parizu, je eden od osrednjih predstavnikov sodobne hermenevtične filozofije in filozofije religije. Na vprašanja sodobnega polifoničnega sveta, na katera metafizika in fenomenologija ne odgovarjata več zadovoljivo, išče odgovore v hermenevtični paradigmi razuma, ki gre od védenja k razumevanju, od pomena k smislu, od gotovosti k modrosti negotovosti. Našo dobo zato imenuje hermenevtična doba razuma. Svojo misel je razvil v dialogu z Ricœurjem, Derridajem, Levinasom idr. Naziv častni doktor je prejel na predlog Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. 

Prof. dr. Jean Greisch, ki prihaja s Katoliškega inštituta v Parizu, je eden od osrednjih predstavnikov sodobne hermenevtične filozofije in filozofije religije. Na vprašanja sodobnega polifoničnega sveta, na katera metafizika in fenomenologija ne odgovarjata več zadovoljivo, išče odgovore v hermenevtični paradigmi razuma, ki gre od védenja k razumevanju, od pomena k smislu, od gotovosti k modrosti negotovosti. Našo dobo zato imenuje hermenevtična doba razuma. Svojo misel je razvil v dialogu z Ricœurjem, Derridajem, Levinasom idr. Naziv častni doktor je prejel na predlog Teološke fakultete Univerze v Ljubljani. 

Naziv častni senator je na predlog Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani prejel prof. dr. Michael E. Biggins. Prof. Biggins je zaposlen na Univerzi Washington, kjer je leta 2008 vzpostavil prvi program slovenistike in začel poučevati jezik in književnost. Rezultati dolgoletnega strokovnega in znanstvenega dela, povezovanja in spodbujanja povezav med Univerzo v Ljubljani in Univerzo Washington so prepoznavnost slovenskih študij in sodelovanje v raziskovalnem delu na različnih področjih. Dr. Biggins s svojo predano dejavnostjo bistveno zaznamuje področje mednarodnega meduniverzitetnega sodelovanja in je močno pripomogel k ugledu Univerze v Ljubljani v ZDA.

Slavnostni govorec na dogodku, prof. dr. Alojz Ihan, zdravnik, specialist klinične mikrobiologije, redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, vodja Oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, je v svojem uvodnem nagovoru poudaril, da raziskovalni dosežki znanstvenikov po vsem svetu gradijo enega nosilnih stebrov civilizacije – znanost. »Prav globalizirana znanost je v navezi z javnim šolstvom v zadnjih dveh stoletjih omogočila neverjeten razvoj tehnologije, s tem pa dostop do številnih dobrin in življenjskih možnosti za večino ljudi, in ne le za ozke oblastne elite. Na univerzi zato vedno znova poudarjamo pomen zaupanja v znanost in javno šolstvo, s katerima lahko prebrodimo in preživimo se tako hude preizkušnje,« je dejal. 

Dodal je, da so dolgoročno dosežki znanosti in tehnologiji očitni sami po sebi, in ne potrebujejo osveščanja in oglaševanja. »A v kriznih razmerah, kot je bila na primer pretekla pandemija, se je pokazala razlika med predeli sveta, kjer so vajeni zaupati v avtoriteto znanosti in zdravstvenih institucij, ter med predeli, kjer ljudje se slabo ločujejo med avtoriteto in avtoritarnostjo ter tudi zaradi slabih zgodovinskih izkušenj s slednjo niso zmožni zaupanja, ne le v politiko ampak tudi v znanost, medicino, novinarje, sodnike, zdravnike. Nezmožnost zaupati v druge in zlasti v avtoriteto družbenih institucij je resen družbeni problem, ki v kriznih razmerah hitro privede do neorganiziranosti, medsebojnih nasprotij, boja vsakega proti vsakomur, sovraštva, hujskaštva. In predvsem nepotrebnih človeških žrtev.«

Zlato plaketo, ki jo na Univerzi v Ljubljani podeljujemo posameznikom in skupinam za izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja ter za krepitev ugleda Univerze v Ljubljani so prejeli: prof. Marko Vatovec, dekan Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, prof. Matej Zupan, Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, izr. prof. dr. Barbara Predan, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, prof. dr. Simon Horvat, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani,  prof. dr. Ines Mandić Mulec, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, znan. svet. dr. Anita Solar, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, prof. dr. Polona Domadenik Muren, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, prof. dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, prof. dr. Matjaž Dolšek, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, prof. dr. Miha Ravnik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, prof. dr. Ivan Čuk, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, prof. dr. Primož Pevcin, Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, izr. prof. dr. Boris Gašpirc, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, prof. dr. Maja Pohar Perme, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, prof. dr. Bojana Boh Podgornik, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, prof. Dušan Kirbiš, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, prof. dr. Barbara Simončič, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani; skupina mladih zaposlenih: asist. Katarina Čakš, Miha Čebulj, asist. Vid De Gleria, asist. Jure Henigsman in asist. Jurij Ličen, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani ter člani raziskovalne skupine za računalniško grafiko in multimedijo: prof. dr. Matija Marolt, viš. pred. dr. Alenka Kavčič, doc. dr. Matevž Pesek, doc. dr. Ciril Bohak, as. Žiga Lesar, Manca Žerovnik Mekuč, Vid Klopčič in Andraž Juvan, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. 

Plaketo Pro Universitate labacensi sta prejela dr. Robin Bates in Julia Bates. Dr. Robin in Julia Bates sta leta 2005 ustanovila Spominski sklad Justina Batesa, ki slovenskim študentom anglistike z izjemnimi dosežki omogoča bivanje v Združenih državah Amerike in študijsko izmenjavo na St Mary's College v Marylandu. Štipendijo je prejelo že 23 slovenskih prejemnikov, hkrati pa sta tudi njihovim študentom pedagogike omogočila hospitacije na slovenskih šolah. Sodelovanje se nadaljuje kljub njuni upokojitvi in je dragoceno tako s pedagoškega kot znanstvenoraziskovalnega vidika.

Svečano listino za mlade visokošolske učiteljice in učitelje ter visokošolske sodelavke in sodelavce, ki jih podeljujemo za izjemne pedagoške, raziskovalne in umetniške dosežke, so prejeli doc. dr. Angela Balzano, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, doc. dr. Tanja Šumrada, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, doc. dr. Tanja Istenič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, doc. dr. Marjan Cugmas, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, doc. dr. Urban Jezernik, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in asist. Damjan Fujs, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.