Ženske v znanosti in za znanost: okrogla miza ob mednarodnem dnevu žensk in deklet v znanosti

Raziskovalke, ki so lahko v navdih bodočim generacijam, bodo spregovorile o njihovih znanstvenih vzornicah in vzornikih, o tem, kaj jih je sploh napeljalo v znanost, in česa bi si v prihodnje še želele raziskovati. Govorile bodo tudi o tem, ali so se kdaj soočile z neenakostjo in ali bi se znova odločile za pot, ki so jo ubrale.

Gostje bodo:
izr. prof. dr. Mojca Benčina, Kemijski inštitut
asist. dr. Tanja Goričanec, Institut "Jožef Stefan"
prof. dr. Barbara Koroušić Seljak, Institut "Jožef Stefan"
izr. prof. dr. Natalija Majsova, Fakulteta za družbene vede, UNILJ
prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, Filozofska fakulteta, UNILJ
dr. Ema Žagar, Kemijski inštitut

Dogodek bo v živo prenašala Slovenska tiskovna agencija na portalu STAvideo.

Spoznajte gostje:

Izr. prof. dr. Mojca Benčina je raziskovalka na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu. Priznana znanstvenica je hkrati strokovna vodja novega Centra za tehnologije genske in celične terapije (CTGCT), ki deluje v okviru Kemisjkega inštituta, in ki bo povezal zdravnike, znanstvenike in gospodarstvo ter tako pacientom z redkimi genskimi boleznimi in rakavimi obolenji omogočil hitrejši dostop do naprednih oblik zdravljenja.

Asist. dr. Tanja Goričanec je doktorirala oktobra 2023 na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani in za svojo doktorsko delo prejela nacionalno štipendijo L’Oreal Unesco “Za ženske v znanosti”. Tanja je zaposlena na Odseku za reaktorsko fiziko Instituta »Jožef Stefan, kjer se ukvarja z naprednimi simulacijami fisijskih reaktorjev ter preučuje fizikalno dogajanje v reaktorski sredici. Svoje raziskovalno delo dopolnjuje s pedagoškimi aktivnostmi in deluje kot asistentka za področje Jedrske tehnike na Fakulteti za matematiko in fiziko, poleg tega vodi tudi eksperimentalne vaje na raziskovalnem reaktorju TRIGA na Institutu »Jožef Stefan za domače in mednarodne tečaje. Tanja deluje kot predsednica Mreže mlade generacije Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije, kjer si prizadeva za boljšo prepoznavnost pomembnosti jedrske energije v prehodu v nizkoogljično družbo.

Prof. dr. Barbara Koroušić Seljak je kot starejša raziskovalka zaposlena na Odseku za računalniške sisteme Instituta “Jožef Stefan” in dopolnilno zaposlena na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. Njeno raziskovalno področje je interdisciplinarno in izredno zanimivo, saj v sodelovanju z mlajšimi kolegicami in kolegi razvija napredne metode in orodja za računalniško podporo na področjih živilstva in prehrane. Kot predavateljica in mentorica sodeluje z Mednarodno podiplomsko šolo Jožefa Stefana in Biotehniško fakulteto Univerzw v Ljubljani. V evropskem prostoru sodeluje pri več raziskovalnih projektih in zastopa Slovenijo v neprofitnem združenju EuroFIR ter v raziskovalni infrastrukturi za raziskovanje življenja ELIXIR.

Izr. prof. dr. Natalija Majsova je izredna profesorica kulturologije, zaposlena na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Po doktoratu, opravljenem na Univerzi v Ljubljani, je delala na Univerzi v Antwerpnu in Katoliški univerzi Louvain-la-Neuve v Belgiji. Raziskovalno se ukvarja s teorijami kulture, odnosom med popularno kulturo in kolektivnim spominom, filmskimi študijami in znanstveno fantastiko. Je avtorica več znanstvenih člankov in dveh znanstvenih monografij ter sourednica revije Družboslovne razprave. Trenutnovodi en nacionalni in dva bilateralna projekta s področja spominskih študij.

Prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat je redna profesorica za sociologijo kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL) in prorektorica UL za študijske in študentske zadeve. Je diplomirana komparativistka in sociologinja kulture; magisterij in doktorat znanosti je prejela na University of California, Davis, ZDA. Vodila je več nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektov. Od leta 2015 vodi interdisciplinarno in medinstitucionalno programsko skupino Družbena pogodba v 21. stoletju. Njena raziskovalna področja vključujejo evropske študije, sociologijo postsocializma, postkolonialno teorijo spola in nacionalizma ter vizualno kulturo.

Dr. Ema Žagar je vodja Odseka za polimerno kemijo in tehnologijo na Kemijskem inštitutu. Je mednarodno priznana znanstvenica na področju kemijske reciklaže polimernih materialov. Raziskovalna skupina je pod vodstvom dr. Žagarjeve razvila učinkovit postopek kemijske reciklaže alifatskih poliamidov (znan primer tovrstnih materialov so najloni). Na področju reciklaže odpadne plastike se je dr. Žagarjeva intenzivno ukvarjala tudi s kemijsko reciklažo poliuretanskih pen. Odsek za polimerno kemijo in tehnologijo, ki ga vodi dr. Žagarjeva, je že vrsto let tudi nepogrešljiv vir znanja, ki ga v svoje produkte prenaša slovenska polimerna industrija.

Več o dogodku preberite na spletni strani Kemijskega inštituta.