Mednarodna zimska šola UDESIN – Glasovi Ukrajine: pomembno je, da glasove slišimo in jim tudi prisluhnemo

“O Ukrajini je bilo povedanega veliko, vendar smo od njih samih slišali zelo malo. Če verjamemo informiranim opazovalcem, nastaja nova zgodovina, v kateri se narod nikakor ne dojema kot žrtev in svojih ljudi ne postavlja v položaj antikolonialnega zavrnjenca določene imperialne sile,” je uvodoma izpostavila prorektorica in članica organizacijskega odbora prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat. Mednarodno zimsko šolo so tako zaznamovale osebne izkušnje življenja v Ukrajini tekom vojne, kultura, jezik in umetnost kot zrcalo vojne ter osebne izkušnje poročanja o vojni in z vojnih območjih priznanih dopisnikov. O tem, kako je potekala pot in s kakšnimi organizacijskimi in logističnimi težavami so se soočali, je spregovoril eden izmed organizatorjev dr. Oleg Golovko, direktor založniške hiše Helvetica, sicer ene izmed vodilnih založniških hiš v Vzhodni Evropi.

“Trenutni izziv vojne v Ukrajini je, da nenadoma dobivamo nove bližnje junake, ki so žrtvovali svoja življenja za obrambo svobodne in demokratične Ukrajine. To so bili naši kolegi, sošolci, sosedi in sorodniki, ki so bili za mnoge Ukrajince nepozabni, zlasti če upoštevamo, da je vojna v Ukrajini zaradi razširjenosti mobilnih naprav najbolje prikazana v svetovni zgodovini. Ljudje spremljajo dogajanje na fronti skoraj v realnem času, za vsako smrtjo žaluje na tisoče sodržavljanov,” je izpostavila prof. Larysa Osadcha, ki je predstavila tanatološke izzive sedanje Ukrajine, ki vključujejo prezir do smrti, pokopališča kot mesta kolektivnega spomnina, krizo identitet ter izzive ustvarjanja novih ritualov slovesa in hvaležnosti.

V okviru predavanj so udeleženke in udeleženci med drugim prisluhnili predstavitvi Halyne Kruk, ukrajinske pisateljice in literarne kritičarke, ki je predstavila sodobno ukrajinsko književnost in njeno vlogo v vojni ter se skozi predavanje prof. Viktoriie Holovei poglobili v zgodovinske vzporednice med Slovenijo in Ukrajino v kontekstu postkolonialnih diskurzov. Prof. Holovei je spregovorila tudi o ukrajinofobiji, sovjetski propagandi, aretaciji aktivistov ter želji in procesu osamosvojitve Ukrajine, ki je prav tako postala samostojna država leta 1991.

"Zgodovinske okoliščine, jezikovna politika Sovjetske zveze in asimilacija velikega dela ukrajinskega prebivalstva so povzročili krčenje etnične identitete Ukrajincev in izpodrivanje ukrajinskega jezika v nekaterih regijah, zlasti v velikih industrijskih središčih," je med drugim  izpostavila dr. Marija Sotnikova Štravs, ki je tekom predavanja orisala jezikovno politiko v Sloveniji in Ukrajini, sisteme zaščite manjšin, njihove različne statuse ter njihov etnični in jezikovni položaj v obeh državah.

Priznani dopisniki so iz prve roke predstavili izkušnje poročanja o vojni v Ukrajini

 Na zimski šoli so obiskovalke in obiskovalci prisluhnili tudi osebnim izkušnjam življenja v Ukrajini med vojno. Nekdanji veleposlanik Republike Slovenije v Ukrajini, Tomaž Mencin, je med drugim pojasnil diplomatsko dinamiko, dvome in nepripravljenost ob začetku vojne. Dr. Mitja Velikonja, ki se je ob začetku vojne mudil v Ukrajini je opozoril na pomen ulične umetnosti kot intervencije v javni prostor. "Več konfliktov, več grafitov," je izpostavil in pojasnil, da so vsi grafiti po njegovem mnenju na nek način politični, ker si jemljejo svobodo, ki jim je sicer nihče ne bi dal. Aktualno družbeno-politično dogajanje se tako vedno izraža tudi v grafitih, zato ne preseneča, da se njihova vsebina in interpretacija zaradi aktulanih dogajanj in družbeno-zgodovinskih kontestov razlikujeta po državah.

Na okrogli mizi so priznani dopisniki Vlasta Jeseničnik (RTV), Aljaž Vrabec (Delo), Jozsef Makai (neodvisni novinar, Madžarska) in Ervin Hladnik Milharčič (Dnevnik) predstavili svoje izkušnje poročanja o vojni v Ukrajini in iz Ukrajine. Spregovorili so o prvih dvomih ruske invazije na Ukrajino v tolikšnem obsegu, njihovih različnih pristopih pisanja in predstavljanja tematike širši javnosti, omejitvah pri poročanju in ruski propagandi v nekaterih državah, kjer si ta želi prikazati zgolj svojo plat resnice. Ob tem so spomnili na pomembnost vključevanja udeleženih in njihovih zgodb, objektivnosti in upoštevanju družbeno-zgodovinskih kontekstov pri pisanju. Opozorili so tudi na problematiko nepreverjanja novic, ki nadalje vplivajo na oblikovanje javnega mnenja.

Zimska šola minila v luči raznolikih predstavitev ukrajinskih študentk

Ukrajinske študentke so se tekom predstavitev s področja filologije, prevodoslovja in lingvistike dotaknile dinamike post-jugoslovanskega in Ukrajinskega jezikovnega prostora, prevajalskih izzivov v mednarodnih medijih ter filtriranju novic, kar predstavlja velik izziv za zunanjo javnost. Osmislile so novi val umetniškega izražanja, literature, poezije, glasbe in plesa, ki so vzniknil kot refleksija na vojno dogajanje. Kulturno-umetniški poskusi zaobjemanja občutkov se tako vse bolj izkazujejo kot način ohranjanja narodno-kulturne dediščine v času soočanja s krizo identitete.

Spregovorile so tudi o fotoreportaži kot bistvenemu elementu ohranjanja kolektivnega spomina življenja civilnega prebivalstva tekom vojne in se navezale tudi na uporabo vse bolj viralnih 'memov' na družbenih omrežjih, ki reflektirajo dogajanje, odpirajo diskusije in tako predstavljajo enega izmed načinov soočanja mlajših generacij s tragedijo doživljanja vojne. Med drugim so izpostavile vlogo muralov v podporo Ukrajini, umetniških del na zidovih, ki jih trenutno najdemo že v več kot 27 državah. Na Poljskem jih zaradi močne ukrajinske diaspore najdemo že več kot 16, lansko leto pa je bil prvi naslikan tudi v Sloveniji. Ob tem so se navezale na znanega uličnega grafitarja in političnega aktivista Banksya, ki je s svojimi odmevnimi političnimi grafiti širši svetovni javnosti pomagal prepoznati tragedijo vojne.

Vsakdanje življenje skozi objektiv

Zaključni večer je osvetlil pomembnost odpiranja prostora za glasove Ukrajine. Ob ogledu filmov in skozi pogovor z mednarodno nagrajenim ukrajinskim režiserjem Antonijem Lukičem, so se prisotne in prisotni spoznali z njegovimi izkušnjami, filmskih začetkih, pomembnosti idej in preslikave vsakdanjega življenja Ukrajink in Ukrajincev na filmsko platno. Pogovor je vodila Anja Banko, urednica filmskega programa Slovenske kinoteke.