Oznaka:

  • Nagrade in priznanja
  • Univerza

Datum objave:

Na Univerzi v Ljubljani smo že drugič podelili nagrade dr. Ane Mayer Kansky za odmevno doktorsko delo. Nagrado, poimenovano po prvi osebi, ki je leta 1920 na Univerzi v Ljubljani pridobila doktorat znanosti, so prejeli dr. Alan Lukežič, dr. Vesna Mihelič Oražem, dr. Petar Gidakovič, dr. Birgitte Juul Nielsen, dr. Tim Kambič in dr. Jaka Vodeb. Pokroviteljica slovesne podelitve je bila predsednica Republike Slovenije Nataše Pirc Musar.

Nagrado za odmevno doktorsko delo nosi ime dr. Ane Mayer Kansky, ki se je v zgodovino Univerze v Ljubljani zapisala kot prva oseba, ki je na takrat novoustanovljeni in prvi slovenski univerzi prejela doktorat znanosti. "Ni naključje, da smo nagrado poimenovali po doktorici Ani Mayer Kansky, prvi osebi, ki je na Univerzi v Ljubljani uspešno zagovarjala svoje doktorsko delo julija 1920, manj kot eno leto po uradnem začetku delovanja Univerze v Ljubljani. Na to, da smo na Univerzi v Ljubljani prvi doktorski naziv podelili ženski smo zelo ponosni, saj v tistih časih to nikakor ni bilo nekaj običajnega,« je v današnjem uvodnem nagovoru ob podelitvi nagrad dr. Ane Mayer Kansky za odmevna doktorska dela pojasnil prof. dr. Gregor Majdič, rektor Univerze v Ljubljani. »Čeprav se nam danes, ob naših lagodnih življenjih, ki nam jih je omogočila prav znanost, včasih zdi, da znanosti ne potrebujemo več, jo najbolj potrebujemo ravno sedaj, ko se svet se srečuje z velikimi problemi," je še poudaril.

Nagrado dr. Ane Mayer Kansky za odmevno doktorsko delo so prejeli avtorji šestih doktorskih del, za katere je strokovna komisija ocenila, da izpolnjujejo kriterije odmevnosti v svoji stroki, njihova vsebina pa predstavlja vrhunski dosežek in preboj na znanstvenem oziroma umetniškem področju. Področja zajemajo naravoslovje, tehniko, biomedicino in biotehniko, humanistiko in izobraževanje, družboslovje ter umetnost. S prepričljivostjo dokazov nagrajenih doktorskih del se je strinjala tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. "Že iz vaših povzetkov je mogoče sklepati o prepričljivosti dokazov, da v Sloveniji znamo doseči sveti gral doktorskega študija: prestati test originalnosti in tako prispevati k znanosti, na področju, kjer raziskujemo. Z novimi spoznanji, interpretacijami, drugačnimi, morda učinkovitejšimi metodami razrešitve dilem, s katerimi se človek spopada v naravi in družbi, na zemljevid znanosti ne postavljate samo sebe, ampak tudi svojo univerzo, svojo državo. Za to vam od srca čestitam. Želim pa si, da v svojem intelektualnem razvoju vedno razmišljate tudi o tem koraku naprej – zavzemanju za vrline, ki opredeljujejo dostojanstvo človeka," je povedala.

Slavnostna govorka dr. Nina Vesel, prejemnica prestižne podoktorske štipendije EMBO na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, je izpostavila pomen doktorskega naziva, ki sega izven le izjemnega raziskovalnega in osebnostnega dosežka: "Doktorat je na nek način mešanica službe in študija, vendar pa je hkrati tudi mnogo več. Je globoko oseben projekt, ki zahteva ogromno znanja, predanosti, motivacije pa tudi odrekanj. Doktorat je tako zahteven ravno zato, ker za uspešen doktorat ni recepta, saj je odvisen od mnogo dejavnikov. Poleg intelekta in raznovrstnih znanj posameznika, je zelo pomembno tudi dobro mentorstvo, delovno okolje, raziskovalni projekt, podpora družine in prijateljev. Pri delu z živimi organizmi, v mojem primeru z bakterijami, je veliko odvisno tudi od njih, saj so občutljive na najmanjše spremembe."

Predsednica Komisije za doktorski študij prof. dr. Lucija Peterlin Mašič je pojasnila, da je strokovna komisija za podeljevanje nagrad dr. Ane Mayer Kansky za odmevna doktorska dela pregledala 24 izjemno kakovostnih doktorskih del. Izbrana dela so jih prepričala z izvirnostjo, inovativnostjo in prispevkom k razvoju znanosti.

Nagrado dr. Ane Mayer Kansky za odmevno doktorsko so prejeli:

dr. Alan Lukežič s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani za doktorsko delo z naslovom Diskriminativni modeli izgleda za učinkovito vizualno sledenje s korelacijskimi metodami. Mentor doktorskega dela je prof. dr. Matej Kristan

Doktorsko delo se posveča vizualnemu sledenju kot enemu izmed temeljnih problemov računalniškega vida, katerega glavna naloga je avtomatska lokalizacija objekta v video posnetku na podlagi oznake v prvi sliki. Metodologija temelji na deskriptivnih korelacijskih filtrih, zaradi dobrih lastnosti za učenje vizualnega modela objekta ob jasnem matematičnem ozadju, hkrati pa je računsko učinkovita in zato izjemno uporabna. Doktorska naloga predlaga štiri prispevke, že objavljene v znanstvenih revijah ali na konferencah računalniškega vida, kar odraža odmevnost v strokovni javnosti.

dr. Vesna Mihelič Oražem z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani za doktorsko delo z naslovom Znanje in stališča anketirancev o velikih zvereh v formalnih in neormalnih učnih okoljih. Mentor doktorskega dela je izr. prof. dr. Iztok Tomažič

Doktorsko delo preučuje vpliv različnih izobraževalnih pristopov na znanje in stališča do velikih zveri. Avtorica je v delu zapolnila vrzeli v dosedanjem znanju in pripravila teoretično ozadje, uporabno pri načrtovanju komunikacijskih in izobraževalnih aktivnosti v varstvenih in upravljavskih akcijah. Delo omogoča razvoj nadaljnjih smernic za izobraževanje učiteljev.

dr. Petar Gidakovič z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani za doktorsko delo z naslovom Razvoj trženjskih sredstev in njihovo uravnavanje med krizo blagovne znamke. Mentorica doktorskega dela je prof. dr. Vesna Žabkar.  

Doktorsko delo razvija in empirično preverja konceptualni model, ki odgovarja na vprašanji, kako managerske strategije gradijo premoženje podjetij in kako to pripomore k finančni uspešnosti podjetja. Delo je ključen prispevek k različnim področjem trženjske literature, predvsem pa nudi priporočila za trženjske raziskovalce in managerje.

dr. Birgitte Juul Nielsen s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani za doktorsko delo z naslovom Grajenje relacijskih prostorov. Mentorica doktorskega dela je prof. dr. Tadeja Zupančič, somentor prof. MSO, Ph.D. Claus Peder Pedersen.

Doktorska disertacija se ukvarja z vlogo arhitekta, s pripovedmi, pripovedovalci in z načini pripovedovanja zgodb. Predlaga arhitekturo, estetiko in etiko, ki se rojevajo iz konkretnih, praktičnih srečanj, razmerij in izkustev. Razpravlja o tem, kako delati z arhitekturo, da lahko postane pomembna tudi za druge. Kaj pomeni, če rast razumemo kot družbeno, etično in estetsko silo rasti brez vnaprej določenega cilja in predvidljivega konca? In katere nove perspektive lahko takšen predlog prinaša – za družbo in za arhitekturo?

dr. Tim Kambič s Fakultete za šport Univerze v Ljubljani za doktorsko delo z naslovom Učinki vadbe za moč pri bolnikih s koronarno bolezijo. Mentor doktorskega dela je prof. dr. Mitja Lainščak, somentor prof. dr. Vedran Hadžič

Doktorsko delo izhaja iz dejstva, da je vadba za moč pomembna, a ostaja v primerjavi z vadbo za vzdržljivost zapostavljeno vadbeno sredstvo v kardiološki rehabilitaciji. Avtor je v doktorskem delu kot prvi na svetu dokazal, da je vadba za moč z velikimi bremeni v kombinaciji z vadbo za vzdržljivost varna in učinkovitejša od rutinske telesne vadbe (zgolj vadbe za vzdržljivost) v izboljšanju maksimalne vzdržljivosti in mišične moči pri koronarnih bolnikih v zgodnji kardiološki rehabilitaciji po koronarnem dogodku (≤1,5 meseca). Praktičnost vadbe omogoča takojšnjo implementacijo v mednarodno bolnišnično okolje.

dr. Jaka Vodeb s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani za doktorsko delo z naslovom Konfiguracijska elektronska stanja v plastovitih prehodno kovinskih dihalkogenidih. Mentor doktorskega dela je prof. dr. Dragan Mihailovič, somentor prof. dr. Viktor Kabanov.

Doktorsko delo izhaja iz nedavnih raziskav, ki so odprle vpogled v nenavadne elektronske strukture v dvodimenzionalnih materialih, znanih kot prehodno kovinski dihalkogenidi. Te strukture, ustvarjene s svetlobnimi impulzi ali injekcijo naboja, obetajo izjemno hitre in nizkotemperaturne spominske naprave. Avtor je v doktorskem delu razvil nov model redkega nabitega plina na rešetki, ki presega konvencionalno fiziko in omogoča razumevanje teh struktur. Razvil je tudi kvantni model, ki ga je uspešno implementiral v kvantnem računalniku, kar je omogočilo prej nedosegljivo modeliranje kvantnega taljenja domen. 

Prejemnicama in prejemnikom nagrade, njihovim mentoricam, mentorjem ter somentorjem iskreno čestitamo.