Prorektorica prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat: "Mikrodokazila lahko uresničijo obe nalogi UL – prispevajo k razvoju prožnih kompetenc in poklicev prihodnosti."

Na posvetu so sodelovali tako predstavniki podjetji kot tudi deležniki, ki sodelujejo pri oblikovanju sistema mikrodokazil. Ta so namreč zaradi svoje fleksibilnosti in kakovosti pomembna pri zapolnjevanju vrzeli med novimi znanji in sodobnimi trajnostnimi izzivi.

"Mikrodokazila predstavljajo priložnost, da okrepimo kompetence, ki so ključne za naše gospodarstvo in družbo," poudarja izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo mag. Marjana Majerič. Ob tem opozarja na spremembe na trgu dela, s katerimi se v luči globalizacije in digitalizacije sooča tudi Slovenija. "Mikrodokazila je treba umestiti v naš izobraževalni sistem na način, ki zajema celotno vertikalo – od poklicnih šol do univerz. Zato je potrebna tudi adaptacija šolskih kurikulov. Le tako bomo lahko zagotovili, da bodo resnično služila svojemu namenu in prispevala k naši konkurenčnosti na globalnem trgu," še dodaja mag. Majerič. Spomnila je, da so na GZS že leta 2015 v okviru Karierne platforme kompetenc razvili dologoročno napovedovanje kompetenc, ki temelji na analizah globalno razvojnih trendov oziroma prepoznavanju znanj in veščin, ki bodo najbolj zaželjena v prihodnjih letih.

Prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat, prorektorica za študijske in študentske zadeve Univerze v Ljubljani, vidi v mikrodokazilih izjemno priložnost, saj predstavljajo tako imenovan 'game-changer', v smislu, da bo ponudba usposabljanj za potrebe družbe in gospodarstva imela skupni okvir nadzora kakovosti. "Skupaj z GZS je bil pred približno dvema letoma sprejet krovni sporazum o sodelovanju, v katerem smo zapisali tudi sodelovanje na področju mikrodokazil," pojasnjuje in poudarja, da se po dveh letih vidi, da je to izjemna odskočna deska za nove oblike povezovanja z okoljem. Mikrodokazila po njenih besedah lahko uresničijo obe nalogi UL, in sicer da prispevajo k razvoju prožnih kompetenc in poklicev prihodnosti. V okviru pilotnega projekta ULTRA izdelujejo tudi metodologijo notranje kakovosti, ki jo testirajo že leto in pol, predstavili pa so jo tudi v tujini. 

"Mikrodokazila na Univerzo v Ljubljani vstopajo kot četrti steber izobraževalnega in raziskovalnega poslanstva univerz v 21. stoletju. Z vseživljenjskim učenjem prevzemamo nalogo, da posameznikom in posameznicam omogočimo razvoj kariernih poti, kakovost življenjskih izbir  ter osebno odpornost in opolnomočenje," povzema prof. dr. Vidmar Horvat. Posameznikom bodo krajša kakovostna usposabljanja za mikroznanja omogočila hitro odzivnost na aktualne izzive.

Isabel Ladron Arroyo iz generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje pri Evropski komisiji, je predstavila ključne cilje EU na področju znanja do leta 2030, in sicer, da bi bilo 60 odstotkov odrasle populacije vključene vsaj enkrat letno v usposabljanje, 80 odstotkov Evropejcev pa naj bi imelo vsaj osnovna digitalna znanja, želijo pa si tudi 20 milijonov IKT strokovnjakov.  Prednosti mikrodokazil vidi v njihovi ciljni usmerjenosti, hitrosti izobraževanja in njihovi fleksibilnosti oziroma prilagajanju vsakdanjemu življenjskemu slogu ljudi.

"Znanje je ena izmed najpomembnejših komponent kompetence," pojasnjuje direktorica službe za razvoj kadrov in izobraževanje GZS Andreja Sever. Čeprav je po njenih besedah v gospodarstvu že zdaj ogromno znanja, si ga želijo še več, kar je tudi razlog za povezovanje. Želi si, da se izhaja iz potreb delodajalcev in ljudi, upošteva značilnosti generacij, ki so že na trgu in tudi tistih, ki še prihajajo ter da se okrepi sodelovanje med gospodarstvom, raziskovalci, akademsko skupnostjo ter izobraževalnimi institucijami. "Le skupaj lahko oblikujemo proaktiven in trajnostni model razvoja kadrov, ki bo hitro odziven in prilagodljiv na spremembe," dodaja.

Na UL uspešno izvedenih že 11 programov 

Tamara Boh, vodja Centra za vseživljenjsko učenje, je predstavila koncept mikrodokazil UL. Poudarila je, da bo v naslednjih letih vseživljenjsko učenje nadvse pomemben segment, ki ga je treba aktivno razvijati. Po poročilu o poklicih prihodnosti World Economic Forum namreč kar 44 odstotkov anketiranih meni, da se bo v petih letih spremenil pomen ključnih znanj, veščin in kompetenc. Pojasnjuje, da na UL vidijo mikrodokazila kot četrti steber delovanja, ki se v nasprotju z makrodokazili osredotoča na specifične nize znanj. Mikrodokazila zato ne bodo nadomeščala že pridobljenih kvalifikacij ali diplom in ne bodo spodbujala prehoda od celostnega formalnega izobraževanja h kratkotrajnemu učenju. Do sedaj je bilo na UL izvedenih že 24 interdisicplinarnih projektov, potrjenih 33 programov, uspešno izvedenih pa 11 programov. "Mikrodokazila so lahko del razvoja. Naloga vseh je, da ne (p)ostanejo velika ideja sama zase, temveč so 'v službi' potreb in idej," izpostavlja.

Podjetniki o priložnostih, ki jih ponujajo mikrodokazila

Na okrogli mizi o potrebah gospodarstva in okolja, kompetencah danes in jutri, ki sta jo moderirala doc. dr. Jana Arbeiter, predsednica Programskega sveta za mikrodokazila UL in Sebastjan Šik, direktor korporativnega komuniciranja GZS, so razpravljali dr. Darja Ferčej Temeljotov (Lek, član skupine Sandoz), Mihael Gornik (Dewesoft), Aleksandra Lepenik (ELPRO Lepenik & Co.) ter Suzana Kerec (Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje).

Lepenik pojasnjuje, da izobraževalni sistem ponuja kadre, ki jih potrebujejo podjetja, vendar pa je teh bistveno premalo, to vrzel pa bi lahko rešili z mikrodokazili. Po njenih besedah delodajalci že dolga leta sami izobražujejo kadre, vendar pa tehnologije in zahteve vse hitreje napredujejo, zato ne morejo več podajati aktualnih in kakovostnih znanj. Gornik iz Dewesoft kot glavni problem navaja usihanje tehničnega kadra, saj se premalo mladih odloči za naravoslovje. Sami jih sicer poskušajo navdušiti za tehniko preko različnih zabavnih programov, kot je denimo učenje matematike brez pisala. 

Po besedah dr. Ferčej Temeljotov v Leku čutijo hitrost sprememb, posledično pa potrebujejo več sodelovanja z univerzami in raziskovalnimi inštituti. Kot prva gospodarska družba so pristopili k pilotnemu projektu na BF UL, izkušnjo pa opisujejo kot zelo dobro. Kerec iz Zavoda RS za zaposlovanje opozarja na izzive pomanjkanja kadra in zaposlovanja tujcev. Strinja se, da se morajo mikrodokazila uveljaviti po celotni vertikali, hkrati pa se ji zdi smiselno omogočiti njihovo prenosljivost ne le med podjetji znotraj Slovenije, temveč tudi v širšem okolju. Poudarja, da na zavodu sicer že več let izvajajo usposabljanja za brezposelne osebe, katerih cilj je pridobitev specifičnih veščin, saj se starejši izredno težko vključijo v formalno in klasično izobraževanje. "Mikrodokazila vidim kot dober odgovor na te izzive," zaključuje. 

Pomembno je, da je vključena širša javnost 

Na okrogli mizi o ureditvi mikrodokazil v slovenskem sistemu so sodelovali dr. Slavica Černoša (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje), Duša Marjetič (Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije) ter dr. Til Rozman (Ministrstvo za javno upravo). Izpostavili so pomen transparentnosti in kakovosti sistema mikrodokazil ter vključitev teh v slovenski sistem izobraževanja. Po besedah Marjetič bodo vsaj za visoko šolstvo mikrodokazila podrobneje urejena v zakonu o visokem šolstvu, pri čemer bodo visokošolski zavodi sami skrbeli za kakovost in izvajanje kratkih izobraževanj in izdajanje mikrodokazil, nadzor pa bo izvajala Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu. Kot je spomnil dr. Rozman, so v letošnjem letu na ministrstvu že začeli z novim projektom Stičišče za oblikovanje politik, kjer gradijo na znanju in izkušnjah dveh že izvedenih projektov. Med drugim si želijo okrepiti postopek oblikovanja politik, zlasti tako, da se različne javnosti vključijo v oblikovanje predpisov v čim bolj zgodnji fazi. 

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU.