Na voljo so posnetki s posveta Učitelji učiteljem: Nove tehnologije in inovativni učni pristopi

Posvet je z uvodnim nagovorom otvorila prof. dr. Maja Klun, prorektorica za področje prenosa znanja, digitalizacije in trajnostnega razvoja, ki je poudarila pomen takšnih dogodkov, kot je današnji posvet, saj se lahko z deljenjem izkušenj preostalih pedagogov veliko naučimo in tudi pridobimo ideje za obogatitev našega poučevanja.

Sledilo je plenarno predavanje, kjer se je predavatelj Sergio Martín Gutiérrez osredotočil na predstavitev pomena spletnih laboratorijev pri tehničnih študijah za pridobivanje praktičnih kompetenc študentov in z nami delil svoje dolgoletne izkušnje z uporabo in pripravo spletnih laboratorijev. Predstavil je različne tipe spletnih laboratorijev ter pri njih izpostavil prednosti in slabosti, poudaril pa je tudi pomen dopolnitve dela na daljavo z delom v živo. Sledila je predstavitev virtualnih laboratorijev skozi čas ter poudarek prednosti uporabe spletnih laboratorijev, ki je ta, da študenti pridobijo povratne informacije v realnem času. Slabost, ki je bila pri tem izpostavljena, pa je potreba po specifičnih znanjih za pripravo, časovna omejitev, ustrezna oprema in vzdrževanje le-te. Več poudarka bi želeli nameniti tudi učni analitiki, s čimer bi dobili vpogled v učno izkušnjo posameznih študentov pri delu v fizičnih laboratorijih. Čeprav so spletni laboratoriji zanimivi, pa jih malo temelji na industriji 4.0, kar je najverjetneje posledica težava pri razvoju. Zaradi tega je predavatelj s sodelavci pripravil odprto platformo za enostavno vzpostavitev spletnih laboratorijev (In4Labs), razvil različne laboratorije z aktualno tematiko. Laboratoriji so na voljo na spletni platformi in na voljo vsem, ki si želijo spoznati pomembnost takšnih tem.

Pričeli smo s predstavitvijo iz Biotehniške fakultete UL, kjer nam je doc. dr. Ester Stajič predstavila, kako so s prof. dr. Natašo Štajner, izr. prof. dr. Jano Murovec in asist. dr. Heleno Volk integrirale IKT v laboratorijske vaje z željo, da pridejo študenti na vaje že pripravljeni in so pri le-teh tudi bolj samostojni. Za interakcijo s študenti in seznanjanje z vsebinami pred prihodom na laboratorijske vaje so uporabile lekcije in kvize v spletni učilnici Moodle. Čeprav je to od študentov zahtevalo več dela, je bila posodobitev večinoma pozitivno sprejeta. Izvajalka je poudarila pomen takojšnje povratne informacije in predstavila prostor za izboljšave, kot je vključevanje dodatne interaktivnosti in dodajanje projektov, ki bi temeljili na reševanju problemov.

Prof. dr. Zoran Bosnić s Fakultete za računalništvo in informatiko nam je predstavil, kako so skupaj z doc. dr. Petar Vračar, asist. dr. Matejem Pičulin in študenti izdelali in preizkušali pripomočke za koračno simuliranje algoritmov, učenje delovanja, lastnega preverjanja znanja in delo v skupinah pri predmetu, ki je interdisciplinaren ter zajema zelo heterogena znanja. Podrobneje nam je predstavil izbrane teme za didaktične pripomočke kot so postopek alfa-beta rezanja pri igranju iger, vizualizacija planiranja s sredstvi in cilji, interaktivna vizualizacija delovanja algoritma AO za preiskovanje grafov AND/OR, interaktivna vizualizacija d-ločevanja ter razporejanje opravil z uporabo algoritma najmanjše časovne rezerve, za izvedbo problemskega učenja na področju algoritmov s področja umetne inteligence.

Na Fakulteti za upravo UL sta se asist. Špela Mar in doc. dr. Jernej Buzeti lotila posodobitve predmeta za izvedbo javnega nastopa z uporabo VR očal. Skozi vajo so študentom želeli olajšati nastope v večjih dvoranah, pred nepoznano publiko ter zmanjšati njihov strah pred javnim nastopanjem. Pri tem so uporabili različne pripomočke - učilnice, PPT, PDF, e-vaje, VR očala ter Youtube. Najprej so se študenti seznanili s teoretičnimi osnovami, nato so morali pripraviti PowerPoint predstavitev na lastno temo, ki se jim je zdela zanimiva in o njej veliko vedo. Na vajah so imeli javne nastope – vsak je imel 5 minut ter najprej izvedel nastop brez očal, nato pa še z očali, temu je sledila še evalvacija in diskusija. Kljub nekaj osnovnim težavam s prostorsko evalvacijo, manjšim nelagodjem, občutkom neznanega, nepripravljenosti na Youtube posnetek, so pridobili novo izkušnjo in se aktivno vključevali v pouk. Z dodatno vajo z VR očali bi študenti še dodatno okrepili digitalne kompetence, digitalno pismenost ter razvijali kreativno in kritično mišljenje, komuniciranje ter uporabo različne IKT pri študijskem procesu.

Na Fakulteti za farmacijo na Univerzi v Ljubljani so asist. dr. Tijana Markovič, asist. dr. Dunja Urbančič, izr. prof. dr Nataša Karas Kuželički, izr. prof. dr. Martina Gobec, izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, in prof. dr. Irena Mlinarič-Raščan načrtovali in izvedli posodobitev laboratorijskih vaj z vključitvijo virtualnega laboratorija in drugih informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Na posvetu so nam predstavili, kako so se posodobitve lotili in nam prikazali, kako so uporabljali virtualni laboratorij Labster, 51 študentov je prejelo licence in uporabljali virtualni laboratorij, vključili so skupaj 34 simulacij. Študenti so se na pilotno posodobitev odzvali na začetku zelo pozitivno, bili so bolj motivirani in lahko so v lastnem tempu delali vaje, tudi večkrat, izpostavili pa so nekatere izzive glede dostopnosti, saj brez dobre internetne povezave in računalnika vaj ni bilo mogoče izvajati. Izvajalci Tijana Markovič je v svoji predstavitvi poudarila, da vidijo virtualne laboratorijev zelo uporabna za utrjevanje.

Zanimive pilotne posodobitve so potekale tudi na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Prof. dr. Matjaž Dolšek, doc. dr. Robert Klinc in Neja Fazarinc so se lotili razvoja digitalnega pripomočka za poučevanje in učenje osnov dinamike konstrukcij. Neja Fazarinc nam je na predstavitvi prikazala, da so pri posodobitvi želeli razviti digitalni učni pripomoček, uspelo jih je razviti programsko orodje v okviru raziskovalne naloge. Za razvijanje so uporabljali različne programske jezike, želeli so, da bi bil pripomoček dostopen tudi tujim študentom, zato so pripomoček ustvarili v slovenščini in v angleščini. S pomočjo pripomočka so študenti lahko poleg razlage osnovnih pojmov, raziskovali in testirali konstrukcijo glede na togost, maso in imeli možnosti različnih metod analize podatkov. Podatki in delo so vezani na uporabniški račun, kar omogoča, da se vsakemu študentu shranjuje njegov napredek med različnimi sejami. Pripravili so različne naloge med predavanji, utrjevanje pred preverjanji znanja, ob posodobitvi so opazili večjo motivacijo med študenti.

Strok. sod. mag. Mojca Premuš, asist. dr. Marjeta Škapin Rugelj in asist. dr. Martin Jesenko pa so ustvarili predstavitev svoje pilotne posodobitve z naslovom Digitalni most do matematične odličnosti: Ustvarjanje e-učilnice za bodoče študente FGG. V že utečeni pripravljalni tečaj, ki je namenjen bodočim študentom FGG, je neobvezen in se praviloma izvaja zadnji teden pred pričetkom študijskega leta. Ker veliko študentov zadnji teden še ni nujno prisotnih v Ljubljani, so se osredotočili na razvoj e-učilnice, ki je sestavljena iz 5 poglavji s temeljnimi matematičnimi znanji. Poglavja vsebujejo gradivo in kvize stack, s pomočjo katerih bodoči študenti utrdijo in pridobijo temeljna znanja, s katerimi zapolnijo morebitni vrzeli, s tem pa si ustvarijo boljšo podlago za nadaljnje študijsko delo. Vprašanja tipa stack omogočajo možnost simbolnega tipa odgovorov in algebraičnih izrazov ter vprašanja z grafično predstavitvijo. Kadar študent poda napačen odgovor, v e-učilnici dobijo personaliziran odgovor glede na njegov rezultat, poda mu namige, kako naj pride do pravilnega odgovora, prav tako je že pri vsakem vprašanju dodana povezava do gradiv, ki lahko študentu pomagajo pri reševanju naloge. Ustvarili so 70 tipov vprašanj, z 20 različicami za vsako vprašanje. Študenti so sintakso hitro usvojili in se večkrat vračali na ustvarjena gradiva za reševanje nalog.

Doc. dr. Janez Jamšek ter asist. mag. Bernarda Urankar sta nam predstavila celovit pristop k vključevanju IKT in različnih sodobnih tehnoloških rešitev v pedagoški proces za spodbujanje razvoja tehniške inovativnosti. Izpostavila sta štiri različne projekte s študenti. Pri prvem sta se osredotočila na vzpostavitev navidezne, interaktivne spletne učilnice, ki študentom omogoča dostop do različnih simulacij učnega procesa. Simulacije so pripravljene tako, da lahko študenti izbirajo med različnimi variacijami oz. »parametri«, ki vplivajo na potek učnega procesa. Študenti so si lahko simulacije ogledali pred odhodom na pedagoško prakso ter tako bili bolje pripravljeni na izzive v razredu. Poleg tega so lahko pripravili tudi lastne simulacije in tako bogatili zbirko gradiv za prihodnje generacije študentov. V okviru drugega projekta sta izvajalca želele spodbuditi spremembo v miselnosti študentov iz reproduciranja v produciranje vsebin ter s tem razvoj ustvarjalnega razmišljanja. Ta proces sta podprla z uporabo različne IKT, ki je študentom omogočila nova znanja, več ustvarjalnosti ter nove učne izkušnje, ki jih bodo lahko uporabili na lastni poklicni poti. V tretjem projektu sta preko vzpostavitve obrnjenega učenja študente spodbudila k obravnavi manj zahtevnih vsebin na daljavo ter jih aktivno vključila v razvoj višjih miselnih procesov v času neposrednega stika, kjer sta študente seznanila s 3D modeliranjem, ki jim lahko olajša zahteven proces modeliranja izdelkov ter ustvarjanje bolj kompleksnih ter tudi tržno privlačnih izdelkov. V četrtem projektu sta spodbudila študente k ustvarjanju strokovno neoporečnih e-gradiv za poučevanje tehnike. Študenti so gradiva lahko tudi preizkusili z učitelji v času pedagoške prakse ter ob tem usvajali nova, bolj poglobljena znanja ter prispevali k razvoju kakovostnih gradiv na področju tehniškega izobraževanja v Sloveniji.