PhD Zarja Muršič: "Zaradi različnih okoliščin tudi v znanosti pride do napak – dolžnost komunikatorjev in novinarjev je, da na take napake tudi opozorijo."

Usposabljanje za mikrodokazilo »Poročanje o zdravstvenih temah v digitalni dobi«, ki so ga izvedli 20. junija na FDV, je drugo v seriji pilotnih usposabljanj na temo komuniciranja znanosti. Prvo so namenili raziskovalkam in znanstvenicam ter njihovim kolegom, s tokratnim izobraževanjem pa so znanje o načinu sporočanja znanstvenih tem posredovali novinarkam in novinarjem, ki so pogosto »vrženi v vodo« brez spoznavnih orodij za jasno, učinkovito in verodostojno komuniciranje kompleksnih znanstvenih konceptov, statistike in analiz.

Na včerajšnjem predavanju izr. prof. dr. Nataše Karas Kuželički (Fakulteta za farmacijo) so udeleženci krajšega usposabljanja izvedeli več o tem, kako poteka produkcija znanja oziroma kakšno pot nek raziskovalni projekt prehodi od ideje do objave v znanstveni reviji, kako kot zunanji uporabniki lahko vrednotimo verodostojnost in zanesljivost objav, kakšna je hierarhija dokazov glede na metodologijo znanstvenih člankov v znanostih o življenju ipd.

Asist. dr. Nanča Čebron Lipovec (Fakulteta za farmacijo) je predstavila nekaj ključnih točk za interpretacijo statističnih podatkov in udeležence učila razumeti, kaj zares pomeni "30 odstotkov manjše tveganje za infarkt" in kako res natančno povzemati statistične rezultate.

Dr. Sašo Dolenc, samostojni znanstveni komunikator, je s predavanjem "Komuniciranje znanosti skozi zgodbe" predstavil načela pripovedovanja in odzive, ki jih moramo zbuditi pri poslušalcih ali bralcih zgodb, tudi ko gre za komuniciranje znanosti. Opozoril je tudi na etiko komuniciranja znanosti: ta je predpogoj za zaupanje javnosti v znanost.

Usposabljanje je zaključila Zarja Muršič, PhD (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), samostojna znanstvena komunikatorica, ki je govorila o vlogi komuniciranja znanosti v družbi. Poudarila je, da bi morali, ko v različnih komunikacijskih vlogah sporočamo in prenašamo znanstvena spoznanja, biti vedno vsaj malo kritični, saj je možno, da zaradi različnih okoliščin tudi v znanosti pride do napak – in dolžnost komunikatorjev in novinarjev je, da na take napake tudi opozorijo.

Slušatelji morajo za zaključek in za pridobitev potrdila o opravljenem krajšem izobraževanju in usposabljanju za mikrodokazila pripraviti novinarski prispevek o izbrani raziskavi.

Usposabljanje je bilo izvedeno v okviru projekta NOO ULTRA – Univerza v Ljubljani za trajnostno družbo. Raziskavo in oblikovanje izobraževanj v pilotu Komuniciranje znanosti in krizno komuniciranje za trajnostni razvoj izvajajo: doc. dr. Tanja Kerševan (vodja projekta, UL FDV), asist. Teodora Tea Ristevska Skušek (UL FDV), Tjaša Vrhovnik Mlekuž (UL FDV), izr. prof. dr. Nataša Karas Kuželički (UL FFA), asist. dr. Nanča Čebron Lipovec (UL FFA), prof. dr. Valentina Kubale Dvojmoč (UL VF), izr. prof. dr. Maja Klančnik (UL NTF), izr. prof. dr. Jože Kortnik (UL NTF), doc. dr. Matjaž Knap (UL NTF) in doc. dr. Vera Župunski (UL FKKT).

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU.