Brez vlaganja v razvojno medicino bomo v Sloveniji deležni slabše zdravstvene oskrbe

Na okrogli mizi 4. septembra v prostorih Akademije za glasbo UL, so sodelovali prof. dr. Gregor Majdič, rektor UL, prof. dr. Igor Švab, dekan UL MF, doc. dr. Marko Jug, dr. med., generalni direktor UKCL in prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., specialistka infektologije in specialistka interne medicine, UKCL, ter redna profesorica na UL MF. K sodelovanju v razpravi so bili vabljeni tudi predstavniki Ministrstva za zdravje, a se dogodka zaradi drugih obveznosti niso mogli udeležiti.

"Razvojna medicina trenutno počiva na ramenih entuziastov. Če medicine ne bomo stalno razvijali, bo stagnirala, prebivalci Slovenije pa bomo deležni slabše zdravstvene oskrbe. Vlaganje v razvoj je zato ključnega pomena," je povedal dekan UL MF prof. dr. Švab in poudaril, da je razumevanje medicine kot proizvodnje zdravstvenih storitev neustrezno. Izpostavil je tudi pomanjkljivosti trenutne ureditve na sistemski ravni. "Klinične bolnišnice v trenutni ureditvi sodijo pod domeno ministrstva za zdravje, univerza pa pod ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Stična točka je predsednik vlade. Potrebovali bi boljšo koordinacijo in pristop k reševanju problemov. Vsi imamo isto agendo in ni razloga, da je ne bi začeli reševati," meni prof. dr. Švab.  

Direktor UKCL, doc. dr. Marko Jug, je kot eno od preprek razvoja vrhunske medicine izpostavil porast tržne medicine. "Žal globalno gledano medicina v zadnjih letih postaja ujetnica tako imenovane tržne medicine: ustvarjanja storitev z namenom dobička. Vendar medicina ni za to, da ustvarja dobiček, temveč za to, da ustvarja zdravje. Kako doseči, da družba sprejme, da je ustvarjanje dobička v medicini nekaj dobrega, lahko vidimo tudi v naši državi: z relativizacijo samega izvajanje medicine in izvajalcev, torej postavljanje neprimerljivega ob bok."

Opozoril je na nevarnost vzpostavitve konkurenčnega sistema med javnimi zavodi in gospodarskimi družbami. "To je tekma, v katero UKCL ne sme vstopiti. V trenutku, ko bi se to zgodilo, bi se kakovost storitev poslabšala. Ponosni smo lahko na to, kar smo dosegli v zadnjih desetletjih. Kakovost storitev v UKCL je zavidljiva glede na resurse, s katerimi razpolagamo. Obstaja pa tveganje, da se bo ta sistem zrušil, če ne ustavimo medicine in obrata v tržno smer," je dodal in pristavil, da se politika in družba ne zavedata, da stojimo na robu prepada.

Prof. dr. Matičič, ki deluje na obeh področjih, kliničnem in razvojnem, je izpostavila slabo podprtost in razdrobljenost raziskovalne dejavnosti. "Manjka nam kategorija razvojne medicine, ki bi skrbela za razvoj in kondicijo vrhunske medicine. Na kliniki je raziskovalna medicina pastorek, Pepelka, potisnjena v ozadje. Daleč največ pozornosti posvečamo rutinski, klinični medicini, premalo pa raziskovalnem delu. To je prepuščeno predanim posameznikom, ki jih žene želja po raziskovanju, največkrat v prostem času."

Primeri iz tujine kažejo, da je za razvoj vrhunske medicine ključnega pomena dobro sodelovanje med kliničnimi centri in univerzami. "Razvojni zdravnik bi moral delati v vrhunski ustanovi, kot je UKCL in ohranjati stik z bolniki, hkrati pa bi moral imeti dovolj enako ovrednotenega časa, da bo raziskoval in poučeval. Dobro bi bilo, da bi se bolj formalno povezali in sodelovali še bolj intenzivno. Trenutno smo v fazi proučevanja evropskih modelov povezovanja in pogovorov o implementaciji najboljše možnosti za naš prostor," je povedal rektor UL, prof. dr. Majdič. Omenil je nedavni skupni obisk vodstva UL, UL MF in UCKL na univerzi KU Leuven, eni najboljših evropskih univerz, ki je tesno povezana s tamkajšnjo univerzitetno bolnišnico, in napovedal obisk dunajske univerze.

Prof. dr. Matičič je poudarila še pomen človeškega faktorja. "Na nas, učiteljih in raziskovalcih, je, da smo vzor mladim, da jih spodbujamo k raziskovanju, da se do njih spoštljivo obnašamo in na ta način promoviramo raziskovanje." Dodala pa je, da ne smemo pozabiti na nagrajevanje, s katerim lahko obdržimo vrhunske strokovnjake. "Te bi morali izdatno nagraditi, da bi ostali v razvojni stroki in da ne bi pobegnili v zasebni sektor ali celo v tujino. Vrhunska medicina je kot vrhunska plezalka: najprej ji moramo zgraditi dobro plezalno steno, kjer bo lahko razvijala svoje sposobnosti in priplezala na Olimp."

Prof. dr. Švab opaža, da je potencial za razvojno medicino pri študentih ogromen. "Medicinska fakulteta UL ima, kot lahko vidimo na vsakoletni promociji doktorjev znanosti na Kongresnem trgu, največje število doktorandov od vseh članic univerze, interes študentov v času študija, da bodo raziskovali, predajali znanje, je izjemen. Vendar dolgoročno ne moremo graditi na entuziazmu." Ob tem je tudi sam izpostavil pomen povezovanja inštitucijna formalni ravni. "Pot, ki smo jo ubrali z UKCL, je prava, vzeti pa si moramo dovolj časa, da poiščemo rešitev, ki bo v Sloveniji lahko preživela. Ta del je najtežji."