Udeleženka: "S kolegico bova posneli potek preiskav, ki jih opravljamo v naši ambulanti, tako da bodo pacienti vnaprej seznanjeni s tem, kaj jih pri nas čaka!"
Datum objave:
Pod naslovom "Zdravstvena vzgoja v digitalnem komunikacijskem okolju" je 5. septembra na FDV potekalo tretje v seriji pilotnih usposabljanj za mikrodokazila na temo komuniciranja znanosti. Prvo je bilo namenjeno raziskovalkam in znanstvenicam, drugo novinarkam in novinarjem, na tokratnem usposabljanju pa so novo znanje o načinu sporočanja znanstvenih tem pridobili diplomirane medicinske sestre in zdravstveniki.
Usposabljanje je bilo namenjeno diplomiranim medicinskim sestram in zdravstvenikom. Ta kader ima kompetence za samostojno izvajanje zdravstvene vzgoje kot posebne strokovno-znanstvene dejavnosti posredovanja znanja, spretnosti in veščin, ki posameznikom omogočajo boljši nadzor nad lastnim zdravjem.
V uvodu je izr. prof. dr. Dan Podjed (ZRC SAZU in Filozofska fakulteta) predstavil digitalno komunikacijsko okolje z očmi humanizma in antropologije ter argumentiral pomen "umirjene" tehnologije in "umirjene" komunikacije. V središču komunikacije tudi v "egocenu", kot je poimenoval naše obdobje, mora biti človek: "Postavite ljudi v središče prostora, ne pozabite jih poslušati ter spoznavajte in upoštevajte nove navade ljudi in pacientov."
V drugem delu usposabljanja je Zarja Muršič, PhD (Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske), samostojna znanstvena komunikatorica, predstavila znanost kot krožen proces pridobivanja znanja in vednosti. Osvetlila je tudi problem lažnih informacij. Kot pomemben vidik krepitve zaupanja ljudi v zdravstvene delavce je poudarila, da moramo pacientom povedati, kar vemo, pojasniti pa tudi, česa ne vemo. "Ljudje potrebujejo informacijo o tem, zakaj se nekaj dogaja, in kontekst procesov zdravja ali bolezni. Če jim to lahko nudimo, si pridobimo njihovo zaupanje," je dejala.
V zaključku je Tjaša Vrhovnik Mlekuž (FDV) govorila o veščinskih vidikih ustvarjanja vsebin v digitalnem komunikacijskem okolju. Udeležencem je predstavila nabor dostopnih orodij za ustvarjanje vsebin in načine njihove uporabe.
Ena od udeleženk je povedala, da ji je usposabljanje odprlo oči v smislu možnosti, ki jih ima z digitalnimi orodji: "S kolegico bova posneli potek preiskav, ki jih opravljamo v naši ambulanti, tako da bodo pacienti vnaprej seznanjeni s tem, kaj jih pri nas čaka. Tako bodo mirnejši in manj zaskrbljeni!"
Slušatelji morajo za zaključek in za pridobitev potrdila o opravljenem krajšem izobraževanju in usposabljanju za mikrodokazila pripraviti krajše zdravstvenovzgojno učno gradivo v digitalni obliki.
Usposabljanje je nastalo v okviru projekta NOO ULTRA – Univerza v Ljubljani za trajnostno družbo. Raziskavo in oblikovanje izobraževanj v pilotu Komuniciranje znanosti in krizno komuniciranje za trajnostni razvoj izvajajo: doc. dr. Tanja Kerševan (vodja projekta, UL FDV), doc. dr. Teodora Tea Ristevska Skušek (UL FDV), Tjaša Vrhovnik Mlekuž (UL FDV), izr. prof. dr. Nataša Karas Kuželički (UL FFA), asist. dr. Nanča Čebron Lipovec (UL FFA), prof. dr. Valentina Kubale Dvojmoč (UL VF), izr. prof. dr. Maja Klančnik (UL NTF), izr. prof. dr. Jože Kortnik (UL NTF), doc. dr. Matjaž Knap (UL NTF) in doc. dr. Vera Župunski (UL FKKT).
Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU.
