Doc. dr. Primož Poredoš

Doc. dr. Primož Poredoš je diplomiral leta 2010, pet let kasneje pa je dokončal tudi doktorski študij. Kasneje je delal kot raziskovalni asistent na področjih hlajenja, toplotnih črpalk, prenosa toplote in snovi, procesa kondenzacije in energetske politike. Raziskovalno ga zanima povezava med energijo, vodo, zrakom in hrano kot tudi sončno gnana tehnologija membranske destilacije. Ukvarja se tudi s trajnostno rabo sorpcijske tehnologije in tehnologije sevalnega hlajenja s pomočjo neba, ki omogoča pridobivanje sveže vode in upravljanje z vlago – prav to bi lahko našlo aplikacijo v kmetijstvu. Kratkoročna cilja doc. dr. Primoža Poredoša sta delo z najnaprednejšimi energetskimi materiali ter raziskovalna dejavnost, ki presega trenutno stanje tehnike. Obenem raziskovalno spodbuja sinergijski so-razvoj materialov, naprav in integracijo sistemov. Vse skupaj povezuje z globokim razumevanjem prenosa toplote in snovi ter toplotnega upravljanja z napravami, ki ga dopolnjuje z dodatnimi izkušnjami na področju znanosti o materialih. Dr. Poredoš izvaja tako laboratorijske poskuse kot tudi terenske raziskave. Njegov dolgoročni cilj je ustvarjati nove in nekonvencionalne raziskave za dvig tehnološke pripravljenosti ter povečanje sodelovanja med raziskovalnimi inštituti, zasebnim sektorjem in drugimi deležniki.

Doc. dr. Lea Rems

Doc. dr. Lea Rems je znanstvena sodelavka na Fakulteti za elektrotehniko. Raziskuje vpliv električnih polj na biološke materiale, pri čemer se osredotoča na pojave povezane z elektroporacijo celičnih membran. Leta 2016 je na Univerzi v Ljubljani doktorirala na področju elektrotehnike/biomedicinske tehnike. Podoktorsko usposabljanje je opravila na Tehniški univerzi v Delftu na Nizozemskem (2016—2018) in na Kraljevem inštitutu za tehnologijo na Švedskem (2018—2021). Na Univerzo v Ljubljani se je vrnila s štipendijo Marie Skłodowska-Curie, pred kratkim pa je prejela financiranje Evropskega raziskovalnega sveta (ERC Starting Grant) za raziskave na področju reverzibilne in ireverzibilne elektroporacije srčnih celic in tkiv in vitro, z namenom razširitve elektroporacije na področje genske terapije srca, ki bi spodbujala regeneracijo srčne mišice po infarktu. Na Univerzi v Ljubljani vodi tudi Zagonski raziskovalni program, ki je osredotočen na računalniško modeliranje elektrofiziološkega odziva celic in tkiv na elektroporacijo. Za svoje delo je prejela že več državnih in mednarodnih nagrad, vključno z nagrado Alessandra Chiabrere za odličnost na področju bioelektromagnetike, ki ji je bila podeljena leta 2021.

Akademija mladih vodij je namenjena raziskovalkam in raziskovalcem, ki so svoj doktorat pridobili pred dvema do 12 leti in so zaposleni na eni izmed partnerskih univerz Zveze EUTOPIA. Člani Akademije so imenovani za obdobje dveh let. 

Člani Akademije mladih vodij sestavljajo skupnost perspektivnih in neodvisnih raziskovalnih vodij na ravni Zveze EUTOPIA. Njihova vloga vključuje spodbujanje in širitev evropskih vrednot in vizije Zveze, ki zagovarja povezano mednarodno akademsko okolje. S sodelovanjem v programu člani:  

  • razvijajo svoje vodstvene sposobnosti na področju raziskovanja, s pomočjo posebnega programa usposabljanja, 
  • sodelujejo v interdisciplinarnih izmenjavah in mreženju z ostalimi člani akademije ter širšo raziskovalno skupnostjo EUTOPIA, 
  • začnejo raziskovalno sodelovanje znotraj Zveze EUTOPIA, 
  • prispevajo k razvoju učnih skupnosti za študentke in študente,  
  • delujejo kot ambasadorke in ambasadorji Zveze EUTOPIA.