V okviru Tedna Univerze podelitev Prešernovih nagrad za študentke in študente Univerze v Ljubljani

»S svojim vključevanjem v raziskovalno in umetniško delo že v času študija ste pokazali svojo prizadevnost, nadarjenost in željo sodelovati pri izboljševanju naše družbe. Pokazali ste, da želite doseči več, in verjamem, da boste uspešni tudi na svoji nadaljnji poti. Takšne mlade ljudi, kot ste vi, družba nujno potrebuje. Smo v času velikih sprememb in le z znanjem bomo lahko družbo peljali naprej v smeri humanizma in dobrobiti za vse človeštvo,« je nagrajenke in nagrajence nagovoril rektor UL prof. dr. Gregor Majdič.

Slavnostna govornica, prof. dr. Olga Markič, filozofinja, predavateljica in raziskovalka, je v svojem nagovoru izpostavila vrednote znanstvenega dela: »V preteklosti, pa tudi še sedaj, mnogi menijo, da mora biti znanost vrednostno nevtralna in da zato družbene, etične in osebne vrednote ne sodijo v znanost. Vendar taka idealizacija spregleduje, da smo tudi znanstveniki vpeti v družbo in njene vrednote. Menim, da se moramo izogniti obema skrajnostma: tako nerealni vrednostno nevtralni idealizaciji kot tudi ideologizaciji in pristranskosti v znanosti. Slednja bi, na primer, znanstvene raziskave prirejala v smeri določenih družbenih vrednot, prva pa ob netransparentnosti zadnjih predpostavk in vrednot lahko pripelje do rezultatov, ki so pristranski, čeprav dajejo vtis znanstvene nevtralnosti. Malce v šali, znanstvenik mora, vsaj občasno, prevzeti vlogo filozofa in kritično reflektirati svoje početje, tudi izbiro ciljev in motivov za svoje raziskovanje in možnih posledic, pa tudi vlogo umetnika z občutkom za družbo kot tako.«

»Aristotel je zapisal: Tam, kjer se križajo potrebe sveta in tvoji talenti, tam je mesto tvojega poklica. Vaše predano delo in vaš talent sta botrovala temu, da ste za svoja dela danes dobili priznanje, zato verjamem, da ste si s tem začrtali tudi smer vašega poklica,« je nagrajence in nagrajenke nagovorila prof. dr. Mojca Narat, predsednica Komisije Senata Univerze v Ljubljani za Prešernove nagrade študentom za leto 2024. Komisija je letos v ocenjevanje prejela 44 del, ki jih je predlagalo 24 od 26 članic Univerze. »Na pot samostojnega profesionalnega delovanja stopate v prelomnem času, ko se ljudje sprašujemo, ali bomo znali potencial umetne inteligence izkoristiti sebi v prid ali pogubo. Osebno ustvarjanje vedno novih umetniških stvaritev in znanstvenih rezultatov bo ključnega pomena za prvo izbiro. Želim vam, da boste odgovorno sodelovali pri tem in da najdete tisto področje dela, ki bo v vas vsak dan znova vzbudilo iskrico radovednosti, zagnanosti in navdušenja,« jim je zaželela.

Aleksandra Naumovski Potisk na predlog Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Komorna opera Iliada

Aleksandra Naumovski Potisk je izjemno nadarjena, inteligentna, plodovita in razgledana ustvarjalka z bogato invencijo in poglobljeno subtilnostjo, ki jo odlikujejo odlična glasbena intuicija, rafiniranost ter obvladovanje široke palete kompozicijskih tehnik in zvočnosti. Opera Iliada je enourno delo, ki ga odlikuje izdelana in prepoznavna skladateljska govorica. Libreto skozi poglobljeno in kompleksno študijo likov, posebej glavnega junaka Ahila, ponuja zrcalo protislovjem in psihologiji sodobne družbe. Elementi glasbenega jezika so skrbno izbrani ter se razvijajo od začetka do kulminacije in katarze. Skladateljica spretno združuje in prepleta različne kompozicijske tehnike, obenem pa oblikuje pregleden in prepričljiv dramaturški lok. Njeno obvladovanje elementov glasbenega stavka in instrumentacije izkazuje izdelano umetnico, ki se je skozi svoj obširen opus prekalila in izčistila. Nagrajeno delo je nastalo pod mentorstvom profesorja magistra Marka Mihevca.

Klemen Kovačič, Bor Ravbar in Nik Žnidaršič z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Performans AGMISTERIJ

AGMISTERIJ je v prvi vrsti uprizoritev, ki preizkuša meje. Skladno s filozofijo buta, v uprizoritvi prevladujočim gledališkim jezikom, od performerja zahteva celovito podrejenost in visoko stopnjo psihofizične pripravljenosti. Preko poglobljene samorefleksije posameznika – ki ni le vsebinska plat predstave, temveč tudi njen dramaturški motor – razpre univerzalna vprašanja o človeškem bivanju. Predstava v trajanju je osemurni podvig neprekinjene koncentracije in fizičnega napora, ki gradi na dolgotrajnosti in mnogoterosti posameznih enot znotraj uprizoritve, a se hkrati z uporabo raznolikih gledaliških sredstev in izrazov sestavi v dinamično, kompleksno in zaokroženo celoto. Delo je nastalo pod mentorstvom profesorice Tanje Zgonc.

Matej Lino Pirc na predlog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Empirična analiza globalizacije kot gonila sodobne politične polarizacije

Matej Lino Pirc je zaključil magistrski program Denar in finance. Študijsko pot nadaljuje na doktorskem programu Ekonomske in poslovne vede. V delu, pod mentorstvom profesorja doktorja Jožeta Damijana, obravnava odnos med različnimi oblikami globalizacije in političnim populizmom ter odgovarja na vprašanje, kako se je možno učinkovito spopasti s tem. Z obširno ekonometrično analizo je avtor raziskal vpliv treh oblik globalizacije: trgovinske, socialne in ekonomske ter identificiral specifične razlike v učinkih globalizacije tako med tipi populizma kot med različnimi skupinami držav.

Blaž Šenica na predlog Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Prispevek k zasnovi arhitekturne teorije metropole

Blaž Šenica je v magistrskem delu pod mentorstvom profesorice doktorice Petre Čeferin raziskoval povezave med teorijami sodobnega mesta in arhitekturno disciplino. Vzporejal je zgodovinski razvoj mest v 20. stoletju z arhitekturno intelektualno zavestjo in artefakti, ki jih proizvaja, da bi opredelil izhodišča, ki bi lahko prispevala k temeljitejši analizi sodobne arhitekturne produkcije v razmerju do širšega prostorskega razvoja. Trenutno deluje kot samostojni raziskovalec in arhitekt.

Nika Breznik na predlog Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Sekvenciranje celotnega genoma bolnikov s hipogonadotropnim hipogonadizmom

Nika Breznik je magistrirala leta 2023 na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani in je trenutno zaposlena kot mlada raziskovalka na Inštitutu za biokemijo in molekularno genetiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. V nagrajenem magistrskem delu opravljenim pod mentorstvom profesorice doktorice Katarine Trebušak Podkrajšek in somentorstvom docentke doktorice Magdalene Avbelj Stefanija se je ukvarjala z opredelitvijo genetskega vzroka hipogonadotropnega hipogonadizma z uporabo sekvenciranja celotnega genoma.

Manca Jenko na predlog Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Nivo izražanja enolaze pri zorenju in vnetni stimulaciji oligodendrocitov HOG

Raziskovalno delo Mance Jenko je nastalo na Katedri za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo v okviru magistrske naloge, ki jo je samostojno izdelala pod mentorstvom izredne profesorice doktorice Anje Pišlar in somentorstvom asistentke Selene Horvat. Avtorica je z uporabo ustreznih diferenciacijskih gojišč uspešno diferencirala celično linijo humanih oligodendrocitov HOG do zrelih oligodendrocitov in tekom diferenciacije spremljala ravni izražanja izooblik enolaze. V okviru naloge je pokazala prisotnost α-γ enolaznega preklopa tekom diferenciacije oligodendrocitov, pri čemer se v diferenciranih celicah HOG poveča raven izražanja γ-enolaze, za katero je značilno izkazovanje trofične podpore in je uravnavana s proteolitičnim delovanjem katepsina X. Zaradi slednjega bi razvoj spojin, ki bi s spodbujanjem trofične aktivnosti γ-enolaze spodbujale zorenje oligodendrocitov, predstavljal pomemben pristop za preprečevanje in zdravljenje nevrodegenerativnih bolezni.

Neja Fazarinc na predlog Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Modeliranje trajnostne prenove stavbnega fonda na potresnih območjih

Neja Fazarinc je leta 2022 diplomirala na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter prejela fakultetno Prešernovo nagrado za raziskovalno nalogo o digitalnem pripomočku za poučevanje dinamike konstrukcij. Od leta 2022 sodeluje v raziskovalnem programu Potresno inženirstvo. Razvila je inovativno metodologijo za načrtovanje prenove stavbnega fonda na potresnih območjih, ki jo je uspešno preizkusila na več tisoč javnih stavbah v Sloveniji. Njeno predanost raziskovalnemu delu je omogočila razvoj dolgoročnih scenarijev prenove grajenega okolja z ovrednotenjem potresne odpornosti, vplivov na ljudi in okolje ter stroškov. Nekatere izsledke je že objavila v znanstvenih člankih in predstavila na svetovni konferenci. Od novembra 2024 je mlada raziskovalka.

Martin Rihtaršič na predlog Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Oksidativno jodiranje fenolov in spajanje jodofenolov v odsotnosti prehodnih kovin

Martin Rihtaršič je na Univerzi v Ljubljani diplomiral in magistriral iz študija kemije. Magistrsko delo je opravljal pod mentorstvom profesorja doktorja Jerneja Iskre. Raziskoval je sintezne pristope k jodofenolom, pomembnim gradnikom v sintezni kemiji. Tekom magistrskega dela je razvijal metodo spajanja jodofenolov, ki za razliko od tradicionalnih pristopov poteka v odsotnosti redkih kovin. Martin svojo raziskovalno pot nadaljuje v Aachnu, kjer pod mentorstvom profesorja Daniela Leonorija opravlja doktorat na področju fotokemije.

Jer Pelhan na predlog Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Metoda za štetje in detekcijo objektov z malo učnimi primeri

Jer Pelhan je zaključil magistrski študij Računalništva in informatike na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Trenutno nadaljuje doktorski študij na isti fakulteti, kjer je zaposlen kot asistent in raziskovalec. Univerzitetno Prešernovo nagrado je prejel za raziskovalno delo z naslovom “Metoda za štetje in detekcijo objektov z malo učnimi primeri”, katerega je izvedel pod mentorstvom prof. dr. Mateja Kristana. Rezultati dela in njegov nadaljnji razvoj so bili objavljeni na dveh najprestižnejših konferencah s področja računalniškega vida.

Nena Bobovnik na predlog Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Zgodovina Platonovih idej – Nekaj primerov poznoantičnega in srednjeveškega eksemplarizma

Avtorica je zaključila magistrski študij latinščine in filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter suma cum laude magistrski študij filozofije na Katoliški univerzi Leuven, kjer na Filozofskem inštitutu pripravlja doktorat iz srednjeveške filozofije. Prevajalka latinskih filozofskih del v slovenščino se izkazuje tudi z objavami v priznanih mednarodnih revijah ter z udeležbami na konferencah in s članstvom v združenjih doma in po svetu. Nagrajeno delo z analizo besedil osvetljuje manj znano temo Platonovega nauka o idejah v srednjeveški filozofiji in njegovo preobrazbo ob poistovetenju idej z večnim vzorcem, po katerem je ustvarjen svet. Mentor dela je  profesor doktor Franc Zore, somentorica pa docentka doktorica Sonja Weiss.

Matej Igličar na predlog Pravne fakultete Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Obdolženci v pravu Evropske unije: med ščitom in mečem kazenskega (postopkovnega) prava

Matej Igličar je končal študij prve stopnje na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Med študijem je bil tutor kazenskega procesnega prava in član zmagovalne ekipe na tekmovanju PAX Moot Court, kjer je prejel tudi nagrado za najboljšega govorca. Magistrski študij opravlja na Univerzi v Cambridgeu. Raziskovalna naloga, pod mentorstvom profesorja doktorja Primoža Goriča, je poglobljena analiza položaja obdolžencev v kazenskih postopkih, kot ga ureja pravo Evropske unije. Izhaja iz predpostavke, da mora procesna ureditev izražati ravnotežje med jamstveno in varstveno funkcijo kazenskega prava tudi na področju sodelovanja med članicami Evropske unije v kazenskih zadevah. Ugotavlja, da uveljavljena ureditev sistematično šibi ustavna jamstva, ki jih obdolženec uživa, kar odpira možnosti za pomembno nižanje že dosežene ravni varstva človekovih pravic.

Julia Fijavž na predlog Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani za delo z naslovom Učinki sprostitve mehko-tkivnih struktur v spodnjem delu hrbta z uporabo penastega valja pri zdravih preiskovancih

Julia Fijavž je leta 2023 zaključila magistrski študijski program Fizioterapija na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. V nagrajenem magistrskem delu, ki ga je pripravila pod mentorstvom izredne profesorice doktorice Renate Vauhnik in somentorstvom docentke doktorice Maje Frangež, preučuje kratkoročne in dolgoročne učinke tehnike mobilizacije mehkih tkiv z uporabo penastega valja na bolečino in gibljivost ledvenega dela hrbtenice pri zdravih preiskovancih. To je prva raziskava z ugotavljanjem dolgoročnih učinkov uporabe penastega valja in predstavlja doprinos k oblikovanju novih načinov zdravljenja bolečine v spodnjem delu hrbta. Rezultati raziskave so objavljeni v znanstveni reviji Frontiers in Physiology s faktorjem vpliva 3,2.