Sončiti se pod klifom je nevarno!

Ti so zaradi svojih strmih pobočij, neugodne geološke sestave - fliša (menjavanja mehkejših laporovcev in trših peščenjakov) ter erozivnega delovanja morja, vetra, padavin in temperaturnih razlik zelo podvrženi intenzivni eroziji. Posledično pa zelo nevarni za sprehajalce in kopalce, saj se kamenje pogosto kruši in pada na obalo.

Erozijo in z njo povezane procese na slovenski obali je preučevala skupina raziskovalcev z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavoda za gradbeništvo v okviru projekta Erozijski procesi na obalnih flišnih klifih z oceno tveganja. Spremljali in merili so stanje klifa vzdolž slovenske obale in pripravili oceno ogroženosti obale zaradi erozije in z njo povezanih procesov. Ti procesi so zaradi padanja skal in tudi manjših kamenčkov izredno nevarni za sprehajalce in kopalce, ki ležijo pod klifi. Poleg skal občasno padajo tudi drevesa, ki jih erozija spodkoplje. Prav tako ugotavljajo, da je sestava in tudi trdnosti peščenjakov zelo različna in je zelo težko napovedati, katera plast izmed njih je bolj stabilna. Rezultati, ki jih še dopolnjujejo, so dostopni tudi na spletni strani projekta.

Meritve so opravljali interdisciplinarno. Sprva z geološkimi in inženirskogeološkimi terenskimi raziskavami, ki so obsegale natančen popis kamninske zgradbe flišnih sten, geološko kartiranje, meritve parametrov razpok ter popis stanja plazov in pobočnih premikov. V laboratoriju so preučili geomehanske lastnosti kamnin (enoosno tlačno trdnost ter strižno trdnost), ki so pomembne za razumevanje odpornosti kamnin na erozijo. Z metodami daljinskega zaznavanja (s fotogrametrijo, ki so jo izvajali z brezpilotnimi letalniki oz. droni ter z laserskim oz. lidarskim skeniranjem) so preučevali spremembe površine klifov v ločenih časovnih intervalih. Rezultate so integrirali v GIS okolju, kjer so izdelali različne karte ogroženosti. Uporabili so različne pristope kvantifikacije ogroženosti in ranljivosti obalnih odsekov, pri katerih so upoštevali naravne dejavnike (geološko zgradbo, naklone pobočij, stopnjo razpokanosti, stopnjo padavin, plimovanje in valovanje morja ipd.), obstoječe gradbene oz. zaščitne ukrepe, trende v prihodnosti (dvigovanje morja, količina padavin ipd.).

Raziskava je pomembna, ker so se tovrstni geološko nevarni procesi že dogajali v preteklosti, v prihodnosti pa bodo še bolj pogosti, saj prihaja do bolj intenzivnih padavin, vetra, dvigovanja morja in ostalih posledic podnebnih sprememb. Samo v zadnjih nekaj letih je bilo zabeleženih kar nekaj podorov. Zadnji avgusta 2023, ko se je v Zalivu sv. Križa sprožil podor skal z masami od približno ene do šestih ton, kjer so skale presekale sprehajalno pot in padle v morje na vznožje klifa. V bližini se je konec leta 2019 sprožil večji podor s prostornino okoli 2000 m³, kar je bil tudi izredno hiter in nevaren dogodek. Prav tako so že vrsto let težave z varnostjo poti med Piranom in Fieso, ki je ogrožena zaradi padanja kamenja in je bila v zadnjih letih že večkrat zaprta.

prof. dr. Timotej Verbovšek, vodja projekta