Novinarsko poročanje in krizno komuniciranje v vojnih razmerah: med odgovornostjo, varnostjo in svobodo

Dr. Dariia Opryshko je govorila o ravnovesju med interesi svobode izražanja in nacionalne varnosti ter o tem, zakaj vseh informacij ni mogoče oziroma ni priporočljivo razkriti takoj, o poročanju o občutljivih temah med vojno na primeru fotografij in videoposnetkov ubitih ljudi, o pokrivanju dogodkov, ko ni na voljo dovolj informacij, kot je bil primer porušenja jezu Kakhovka, in o številnih drugih pomembnih vprašanjih iz prakse poročanja med vojno o vojni in mednarodnih standardih na tem področju.

Poudarke dr. Dariie Opryshko je s praktičnimi primeri iz svoje prakse potrdila tudi hrvaška novinarka Elizabeta Gojan. S čustveno nabitim in energičnim predavanjem nas je popeljala v svet vojnega dopisnika (oziroma vojne dopisnice, saj je – kot je poudarila, vse več poročevalk z zahtevnih kriznih žarišč žensk). Večino praktičnih primerov je ponazorila s svojim poročanjem iz Ukrajine v zadnjih nekaj letih. Podala je praktične napotke glede sporazumevanja v tujih jezikih, če si brez prevajalca, o nujni osebni varovalni opremi in mednarodnih konvencijah, o poročanju o lokacijah napadov in o tem, s katere lokacije poročamo, o iskanju ustreznih sogovornikov, govorila pa je tudi o vztrajnosti, pogumu in metodah psihološke dekompenzacije, ki jo tudi novinarji potrebujejo po poročanju o grozotah vojne.

Neodvisno novinarstvo je bistveni element demokracije, sta se strinjali Roberta Carlini in dr. Danielle da Costa Leite Borges, ki sta predstavili značilnosti sodobnega medijskega in informacijskega ekosistema, razpravljali o digitalni disrupciji ter pomenu medijskega pluralizma in svobode medijev, primerjali poročanje o vojni pred in po pojavu družbenih medijev, opozarjali na pasti in priložnosti pri regulaciji spletnih platform ter zaključili s predlogi zaohranitev in okrepitev novinarstva v časih, ko novinarji niso več edini posrednik sporočil o pomembnih dogodkih in temah.

Usposabljanje je nastalo v okviru projekta NOO ULTRA – Univerza v Ljubljani za trajnostno družbo. Raziskavo in oblikovanje izobraževanj v pilotu Komuniciranje znanosti in krizno komuniciranje za trajnostni razvoj izvajajo: doc. dr. Tanja Kerševan (vodja projekta, UL FDV), doc. dr. Teodora Tea Ristevska Skušek (UL FDV), Tjaša Vrhovnik Mlekuž (UL FDV), izr. prof. dr. Nataša Karas Kuželički (UL FFA), asist. dr. Nanča Čebron Lipovec (UL FFA), prof. dr. Valentina Kubale Dvojmoč (UL VF), izr. prof. dr. Maja Klančnik (UL NTF), izr. prof. dr. Jože Kortnik (UL NTF), doc. dr. Matjaž Knap (UL NTF) in doc. dr. Vera Župunski (UL FKKT).

Projekt sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter Evropska unija – NextGenerationEU.