Greentech: Hibridne tehnologije za tovarne prihodnosti in zeleni prehod
Shutterstock
Datum objave:
Zmanjšanje emisij CO2 za 17 milijonov ton, prihranki energije v višini skoraj 9 milijard kWh in zmanjšanje porabe materialov za približno 800.000 ton v desetih letih. To so pričakovani rezultati prebojnega programa Greentech, ki združuje 11 partnerjev iz akademskega in industrijskega okolja. Vodi ga Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani.
Program Greentech združuje najboljše znanstvene kompetence z najboljšimi industrijskimi partnerji z namenom pomoči slovenskim podjetjem pri zelenem prehodu na dveh nivojih: proizvodnega procesa in izdelkov. Greentech je raziskovalni program, ki bo omogočil medsebojno povezanost revolucionarnih rešitev v celotni vrednostni verigi razvojno-proizvodnega procesa – od rešitev za raziskave in razvoj, tehnoloških rešitev v proizvodnji do rešitev za energetsko varčne naprave, ki temeljijo na materialih iz EU. Raziskovalni program bo najprej vplival na zeleni prehod v Sloveniji, nato pa bo vpliv širil na področje Evropske unije in planeta kot celote.
Partnerstva za inovacije
Konzorcij poleg vodilnega partnerja UL FS pa vključuje tudi vodilna podjetja: Gorenje, Fotona, Domel, LPKF, Yaskawa Slovenija, Danfoss Trata, Kronoterm in Medius, ter raziskovalne organizacije, kot sta Fakulteta za družbene vede (UL) in Fakulteta za management (UP). Skupaj si prizadevajo za razvoj naprednih rešitev, ki bodo povečale konkurenčnost slovenske industrije na globalnem trgu.
"Program Greentech je dokaz, kako lahko sodelovanje med raziskovalnimi ustanovami in industrijo vodi do prebojnih rešitev, ki ne le izboljšujejo tehnološke procese, ampak tudi pomembno prispevajo k trajnostnemu razvoju. Združevanje znanj in izkušenj tolikšnega števila partnerjev omogoča ustvarjanje inovacij, ki imajo neposreden vpliv na konkurenčnost slovenskega gospodarstva na globalni ravni," meni prof. dr. Janko Slavič s Fakultete za strojništvo, vodja raziskovalnega programa Greentech.
Raziskovalni program, financiran v okviru Načrta za okrevanje in odpornost, obsega 5,2 milijona evrov, pri čemer je sofinanciran v višini 3,75 milijona evrov.
