Na konferenci o dolgoživosti kot priložnosti za razvoj novih učnih pristopov na univerzah

Organizatorka izobraževanja na Modri fakulteti Urša Kapler je uvodoma povedala, da je mednarodno povezovanje strokovnjakov na področju izobraževanja starejših na univerzitetnem nivoju ključnega pomena za razvoj novih praks poučevanja in svetovanja starejšim odraslim ter oblikovanja univerzitetnega okolja, ki starejšim ponuja priložnosti.

Izobraževanje starejših izhaja iz humanističnega pristopa, kjer so v ospredju skrb za skupnost, solidarnost in empatija. Kot je v uvodnem nagovoru poudarila prof. dr. Nives Ličen izobraževanje starejših spodbuja grajenje socialnih vezi in družbeno kohezijo, njegov vpliv pa se odraža tako na osebni kot tudi na širši družbeni ravni.

Zala Simčič, vodja Mreže klubov alumnov Univerze v Ljubljani in organizatorka izobraževanja na Modri fakulteti, je predstavila raznolike izobraževalne programe in organizacijske procese. Kot ključne cilje je izpostavila inkluzivnost, ozaveščanje in inovacije: "Prizadevamo si razviti raznolike aktivnosti na področju izobraževanja starejših, raziskovanja starosti in staranja ter medgeneracijskega povezovanja. Veseli nas, da starejši pozitivno sprejemajo naše programe ter da kot univerza prispevamo k njihovi dobrobiti in družbeni povezanosti".

Različni pristopi k izobraževanju starejših

Govorke in govorci so poudarili, da se potrebe starejših študentov razlikujejo od drugih ciljnih skupin, zato je pomembno razvijati različne modele starosti prijaznih univerz. 

Dr. Christine O'Kelly, koordinatorica starosti prijazne univerze na Dublin City University, je predstavila načine oblikovanja skupnosti, prilagojenih starejšim, ter strategije za izmenjavo znanja in povezovanja v okviru visokošolskega izobraževanja. "Pri starosti prijazni univerzi ne gre za privilegiranje starejših, temveč za zagotavljanje pravičnih pogojev za vse. Temeljni principi starosti prijazne univerze so podpora za osebni in poklicni razvoj, prepoznavanje potreb starejših študentov, medgeneracijsko učenje, sodelovanje in dialog," je izpostavila asist. prof. dr. Lucie Vidovićová, ki je med drugim delila izkušnje Masarykove univerze pri razvoju starosti prijazne univerze in predstavila ključne aktivnosti pobude age-mainstreaming, ki si prizadeva za bolj pravično družbo za vse generacije.

Doc. dr. Mojca Leskovec je predstavila dolgoživost kot izziv in hkrati priložnost za razvoj didaktike tujih jezikov. Poudarila je, da morajo izobraževalci izkazovati empatijo do potreb starejših učencev ter biti odprti za soustvarjanje učnega programa. "Ukvarjati se morajo predvsem z nalogami, ki so pomembne za njihovo življenje, ali z nalogami, ki jih pripravljajo na prihodnje dejavnosti, povezane z jezikom. Čeprav imajo novo besedišče in slovnična pravila lahko pomembno vlogo, niso osrednji cilj učenja," je med drugim izpostavila.

"Starejši odrasli imajo drugačno motivacijo za učenje in drugačen odnos do napak ter domačih nalog," je poudarila prof. dr. Meta Lah. Kot najučinkovitejše metode je navedla učenje v resničnih situacijah, interaktivne pristope ter uporabo humorja in čustvene vpletenosti, saj te spodbujajo boljše pomnjenje in razumevanje. "Starejši odrasli se učijo počasneje, vendar globlje, pri čemer so ključni dejavniki spomin, ponavljanje in krepitev zaupanja vase. Njihova motivacija pogosto izhaja iz osebnih interesov, praktičnih potreb ali želje po ohranjanju kognitivne vitalnosti," je še dodala.

Mary McCarthy mentorica in študentka na starosti prijazni univerzi v Dublinu je predstavila model medvrstniškega učenja, kjer starejši prenašajo znanje na svoje vrstnike. Navedla je številne prednosti tovrstnega pristopa, kot sta bolj vključujoče in podporno okolje, ki poleg tega posameznikom ponuja večji občutek odgovornosti, motivacije in inspiracije. Doc. dr. Miloslav Zejda, češki astronom in profesor na Masarykovi univerzi, pa je delil svoje izkušnje s poučevanjem starejših študentov, ki se vključujejo v redne študijske predmete in dejal, da opaža, da starejši študenti motivirajo mlajše, da postanejo bolj aktivni poslušalci in kritični misleci.

Zaključek konference je osvetlil vzpostavljeno IKT svetovalno mrežo, kjer redni študenti UL Fakultete za računalništvo in informatiko svetujejo starejšim na področju informacijske tehnologije. Doc. dr. Alenka Kavčič in andragoginja Patricija Cehnar sta poudarili, da je medgeneracijski način svetovanja izredno dobro sprejet med skupino starejših študentov Modre fakultete, svetovalci pa se od njih ogromno naučijo.

Konferenca je ponudila prostor za izmenjavo idej, iskanje navdiha za nove pristope ter vzpostavljanje strokovnih povezav med domačimi in mednarodnimi strokovnjaki.