Odnos potrošnikov v razvitih in razvijajočih se državah do trajnostne potrošnje prehranskih izdelkov

Raziskava temelji na predpostavki, da je trajnostna potrošnja hrane ključnega pomena za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in zagotavljanje dolgoročne prehranske varnosti. Kljub globalnim prizadevanjem za spodbujanje trajnostnih praks obstajajo med državami razlike v njihovem dojemanju. Razumevanje teh razlik je bistveno za oblikovanje učinkovitih politik in strategij, ki upoštevajo specifične kulturne in socioekonomske dejavnike.

Ključna ugotovitev raziskave, ki je zajela potrošnike iz desetih držav, je, da pomen trajnostnosti ni univerzalen. V bogatejših državah jo ljudje povezujejo s konkretnimi dejanji in življenjskim slogom, kot so nakupovanje bio izdelkov, vegetarijanstvo ali recikliranje. V državah v razvoju ljudje trajnostnost bolj povezujejo z moralno odgovornostjo in skupnostjo ter pričakujejo, da bo spremembe vodila država, medtem ko je v razvitih državah trajnostna potrošnja v večji meri stvar individualne izbire.

Ugotovitve kažejo tudi, da potrošniki vidijo številne ovire za trajnostno potrošnjo, kot so:

• visoki stroški trajnostnih izdelkov,
• pomanjkanje informacij o alternativah,
• skepticizem glede dejanskih koristi trajnostne izbire.

Raziskava je pokazala, da se globalne norme trajnostnosti različno prepletajo z lokalnimi konteksti, kar lahko zmanjša učinkovitost univerzalnih pristopov. Kaj to pomeni za prihodnost? Če želimo, da več ljudi sprejme trajnostne prakse, moramo razmisliti, kako jih približati različnim skupinam. Pri tem je ključno upoštevanje lokalnih vrednot, navad ter družbenih in ekonomskih okoliščin.

Raziskava Trajnostna potrošnja v kontekstu: medkulturna študija družbenih reprezentacij je nastala v soavtorstvu članice in člana s Centra za marketing in odnose z javnostmi, prof. dr. Urše Golob Podnar in prof. dr. Klementa Podnarja ter v sodelovanju s Franzisco Weder z Oddelka za poslovno komunikacijo na dunajski ekonomski univerzi.