Generalna skupščina Združenih narodov je leto 2025 razglasila za mednarodno leto kvantne znanosti in tehnologije, saj letos poteka 100 let od odkritja kvantne mehanike. Ta mejnik so obeležili tudi na UL FMF. Kot je povedala asist. dr. Lara Ulčakar: "so na demonstraciji ustvarili kvantno prepletena stanja iz fotonov in z eksperimentom pokazali, da kvantna mehanika velja tudi v primerih, kjer napovedi odstopajo od zakonitosti, ki jih poznamo iz klasične fizike."

Kvantno prepletenost je že leta 1935 s sodelavci opazil Albert Einstein. Gre za nenavaden pojav v kvantni mehaniki, pri katerem sta dva delca tako povezana, da stanje enega neposredno vpliva na stanje drugega, ne glede na razdaljo med njima. Pojav so imenovali tudi "strašljivo delovanje na daljavo." Kot je navzočim pojasnil prof. dr. Anton Ramšak, "je uporaba kvantne prepletenosti danes temeljna za delovanje kvantnih računalnikov, ki omogočajo eksponentno hitrejše reševanje nekaterih problemov, tudi tistih, ki jih klasični računalniki ne morejo rešiti. Prav tako pa je kvantna prepletenost ključna za kvantno komunikacijo, saj omogoča izredno varno prenašanje podatkov z uporabo t. i. kvantne distribucije ključev."

Poseben izziv je bil postaviti eksperiment izven laboratorijskega okolja, kar je zahtevalo natančno načrtovanje in prilagoditve. Kljub temu je ekipa eksperiment uspešno izvedla, kar dokazuje visoko raven strokovnosti in predanosti naše raziskovalne skupine.

Veseli nas, da smo lahko prispevali k promociji kvantne znanosti in tehnologije ter pokazali, da UL FMF sodi v sam vrh raziskav na tem področju.

Dogodek je potekal v okviru projekta SiQUID, ki ga UL FMF izvaja v sodelovanju z Institutom "Jožef Stefan", podjetjem Beyond Semiconductor ter vladnima uradoma za informacijsko varnost in za varovanje tajnih podatkov.