EU povečuje sredstva za znanost: svobodna znanost je srce evropske družbe in eden od temeljev demokracije

Predsednica Evropske komisije je poudarila, da je znanost tista, ki bo peljala Evropo naprej: znanost, ki uživa akademsko svobodo, bazična znanost, ki izvira iz idej. Zaveda se, da se raziskovalci v Evropi srečujejo s preveč administrativnimi ovirami, in obljublja, da si bo Evropska komisija prizadevala za poenostavitev postopkov. Nujno je namreč, da znanost v Evropi ohranimo svobodno in hkrati zagotovimo svoboden pretok idej in raziskovalcev po celotni Evropi. Naznanila je, da bo Evropska komisija v novem zakonu oz. direktivi o raziskovalnem prostoru (ERA) uzakonila akademsko svobodo znotraj Evropske unije.

Predsednica je predstavila ukrepe za spodbujanje odlične znanosti v Evropi in privabljanje vrhunskih znanstvenic in znanstvenikov, od doktorskih študentk in študentov, do uveljavljenih raziskovalk in raziskovalcev s celega sveta. Ti vključujejo povečanje sredstev Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) za 500 milijonov evrov, povečanje sredstev za selitve prejemnikov projektov ERC, ki bi se preselili v države EU, ter spodbude za daljše financiranje odličnih raziskovalcev. Predstavila je tudi predlog povečanja projektnih sredstev v okviru razpisov Marie Curie in povedala, da želi Evropska unija do leta 2030 doseči cilj, da bi za naložbe v raziskave in razvoj vlagala tri odstotke bruto domačega proizvoda. Obljubila je, da se bo zavzela za poenostavitev administrativnih postopkov pri prihajanju tujih raziskovalk in raziskovalcev v Evropo.

Von der Leyen težavo EU vidi v tem, da dosežki odlične znanosti prepočasi prehajajo v družbo, zato bo Evropska komisija sprejela inovacijski zakon in se posvetila spodbudam za hitrejši prehod inovacij v široko rabo.

Svet se spreminja; pred nekaj leti ni nihče niti pomislil na možnost pritiskov na znanost, kakršnim smo priča v Združenih državah Amerike, je udeleženke in udeležence srečanja Izberi Evropo nagovoril francoski predsednik Emmanuel Macron. Poudaril je, da je svobodna znanost srce evropske družbe in eden od temeljev demokracije, ki je danes prav tako ogrožena.

Opozoril je, da znanstvena odkritja ne smejo biti last zasebnih podjetij, temveč last celotnega človeštva. Zato si mora Evropa prizadevati za razvoj lastnih oblačnih storitev, sistemov umetne inteligence in zagotoviti, da bodo znanstveni podatki, pridobljeni s pomočjo javnih sredstev, odprti in na voljo vsem.

Francoske univerze so s finančno podporo francoske vlade že pripravile programe za privabljanje tujih raziskovalk in raziskovalcev, ki si želijo delati v svobodnem evropskem okolju. Francija bo za to namenila 100 milijonov evrov, hkrati pa bo povečala sredstva za znanost za štiri milijarde evrov. Predstavil je strateška področja, v katera je treba vlagati več sredstev: to so zdravstvo (nalezljive bolezni, rak, genomske raziskave, osebna medicina), letalske in vesoljske raziskave, krožno gospodarstvo, staranje prebivalstva, jedrska energija in fuzija, podnebne spremembe, spreminjanje oceanov, kvantne tehnologije, elektronika in polprevodniki ter kritično mišljenje. Slednje je še posebej pomembno v luči vedno večjega nezaupanja v znanost, pa tudi demokracijo in druge vrednote razsvetljenstva, je poudaril. Povedal je, da se Francija že dogovarja z Nemčijo, kako strateško razvijati ta področja, in povabil ostale države članice EU, da se pridružijo njihovim pobudam.

V Evropo je povabil vse svobodne ume, ki želijo delati v odprtem in svobodnem okolju, ki verjamejo v idejo svobode, v moč znanosti, in ki vidijo pomen v enakosti, povezovanju in sodelovanju. Pri tem je poudaril, da vabilo velja še posebej za mlade znanstvenice, ki se v številnih državah po svetu še vedno soočajo s spolno diskriminacijo. Evropa bo močna le, če bo temeljila na močni znanosti, znanosti, ki povezuje in ne razdaja, znanosti, ki bo vodila v napredek celotnega človeštva, je sklenil.

»Znanost in demokracija sta danes pod pritiskom v številnih državah, tudi znotraj Evropske unije, zato je še posebej pomembno, da se voditelji Evropske unije zavedajo pomena znanosti in akademske svobode za razvoj družbe,« sklepe francoskega predsednika in predsednice Evropske komisije komentira prof. dr. Majdič. »Univerze igramo pomembno vlogo pri razvoju družbe, tako s svojim raziskovalnim delom kot z izobraževanjem mladih, a brez razumevanja in podpore odločevalcev te vloge ne moremo opravljati v polnosti. Posebej pomembno se mi zdi, da je predsednik Macron med ključnimi področji za razvoj znanosti izpostavil tudi kritično mišljenje, saj bomo lahko le tako premagali vse večje nezaupanje v znanost in demokracijo.«