Pandemija COVID-19 je korenito spremenila način dela, saj je hibridno delo postalo nova norma. Prehod je sprožil vprašanja o tem, kako lahko organizacije učinkovito podpirajo hibridne delovne modele, da bi zagotovile dobrobit zaposlenih, produktivnost in trajnostne delovne prakse. Razumevanje in reševanje teh izzivov postaja ključno za oblikovanje vključujočih, prilagodljivih in odzivnih delovnih okolij.

Hibridno delo je lahko v pomoč zaposlenim pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter pri osredotočenju na delovne naloge, ki zahtevajo koncentracijo in mir, na drugi strani pa izpostavlja potrebo po socialni interakciji. Vodje in kadrovski strokovnjaki morajo zato oblikovati strategije za podporo zaposlenim, spodbujanje sodelovanja in ohranjanje organizacijske kulture.

Avtor članka, izr. prof. dr. Andrej Kohont s Centra za proučevanje organizacij in človeških virov UL FDV, je izvedel strukturirane intervjuje s 75 zaposlenimi in vodji v Sloveniji, ki delujejo v hibridnih delovnih okoljih. Raziskava je temeljila na modelu delovnih zahtev in virov ter se je osredotočila na obseg in učinke hibridnega dela, na kakovost dela – posebej ohranjanje ravnotežja med delom, življenjem in dobrobiti zaposlenih, na načine organizacijske podpore hibridnemu delu in na ključne organizacijske izzive, povezane s hibridnim delom.

Ključne ugotovitve raziskave:

Hibridno delo je v organizacijah dobro formalno urejeno in podprto, kar omogoča jasna pričakovanja in strukturo.

  • Pobuda za hibridno delo najpogosteje prihaja s strani zaposlenih, kar kaže na njihovo željo po večji prožnosti in avtonomiji.
  • Uspešno izvajanje hibridnega dela temelji na visoki ravni zaupanja med zaposlenimi in delodajalci.
  • Vodje igrajo ključno vlogo pri usklajevanju hibridnega dela, spodbujanju sodelovanja in ohranjanju timske povezanosti.
  • Kljub prednostim hibridnega dela ostaja potreba po rednem sodelovanju v živo, ki krepi timsko dinamiko in organizacijsko kulturo ter premošča občutke izolacije.

Organizacije lahko na podlagi spoznanj razvijejo strategije, ki podpirajo dobrobit in preference zaposlenih, spodbujajo nove načine sodelovanj ter prispevajo k bolj trajnostni in vključujoči delovni kulturi. Raziskava s svojo osredotočenostjo na ustvarjanje podpornega, prilagodljivega in vključujočega delovnega okolja neposredno prispeva k uresničevanju 8. cilja trajnostnega razvoja – Dostojno delo in gospodarska rast, saj spodbuja razvoj delovnih praks, ki temeljijo na spoštovanju človekovega dostojanstva, prožnosti in gospodarski odpornosti.

Več o raziskavi Organizacijska podpora trajnostnemu hibridnemu delu – med domačnostjo in potrebo po sodelovanju v živo.

  • ARIS (si)