Prvi Biotehnološki vrh poudaril pomen sodelovanja med akademsko sfero, industrijo in državo

V okviru festivala UNI.MINDS je 16. oktobra 2024 na Nacionalnem inštitutu za biologijo potekal prvi Biotehnološki vrh, ki je združil predstavnike akademskih ustanov, raziskovalnih institucij, industrije ter odločevalce. Namen dogodka je bil okrepiti sodelovanja med ključnimi deležniki ter spodbuditi nadaljnji razvoj biotehnologije in farmacije kot strateških panog slovenskega gospodarstva.

Dogodek je ponudil dve osrednji razpravi. Prva se je osredotočila na vprašanje, zakaj biotehnologija predstavlja razvojno priložnost za Slovenijo. Dr. Jure Gašparič, državni sekretar, pristojen za znanost in inovacije, na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ter Jernej Salecl, generalni direktor Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo, na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, sta posebej izpostavila priložnosti in strateške prednosti Slovenije ter potrebo po dolgoročni podpori področju, ki ima visoko dodano vrednost in izjemen izvozni potencial.

Biotehnološka in farmacevtska industrija sta ključni za slovensko gospodarstvo, saj predstavljata več kot 6 % slovenskega BDP, izvoz s tega področja pa presega 30 % celotnega slovenskega izvoza. Panogi se hitro razvijata tudi zaradi podpore države, med drugim prek pobude Slovenia Biotech Hills, ki si prizadeva za vzpostavitev povezanega in spodbudnega inovacijskega okolja.

V drugi razpravi o kadrovskih izzivih v biotehnologiji so bili predstavljeni konkretni ukrepi, s katerimi univerze odgovarjajo na potrebe industrije. Rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, je izpostavil razvoj novega interdisciplinarnega študijskega programa Biofarmacevtsko inženirstvo, ki bo združil znanja s področij farmacije, biotehnologije, kemijskega inženirstva ter računalništva. Rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. Zdravko Kačič, je poudaril širitev obstoječe ponudbe študijev in aktivno vlogo univerze pri uvajalnem usposabljanju novih zaposlenih v Lekovi proizvodnji v Lendavi. Rektorica Univerze na Primorskem, prof. dr. Klavdija Kutnar, pa je predstavila prizadevanja univerze za okrepitev mednarodne vpetosti z razvojem programov iz bioinformatike in ved o zdravju, ki so ključni za prihodnji razvoj panoge. Vsi trije so se strinjali, da je za dolgoročni razvoj kadrov nujen sistemski pristop k načrtovanju izobraževalnih politik ter tesnejše sodelovanje z industrijo.

Biotehnološki vrh predstavlja pomemben korak v smeri dolgoročnega povezovanja akademskega znanja, raziskav in gospodarstva, s ciljem ustvarjanja vzdržnega, konkurenčnega in inovativnega biotehnološkega okolja v Sloveniji.

Sklepi in ugotovitve s srečanja bodo služili kot podlaga za oblikovanje prihodnjih politik in strateških usmeritev.

Razprave bomo nadaljevali na drugem Biotehnološkem vrhu, ki bo 14. oktobra v okviru festivala UNI.MINDS 2025 na Fakulteti za računalništvo in informatiko. Vabljeni, da se nam pridružite tudi letos!

Celoten povzetek razprav, predstavitev in ključnih poudarkov s prvega Biotehnološkega vrha je dostopen na spletni strani festivala UNI.MINDS: https://uniminds.si/o-festivalu/biotehnoloski-vrh/.