Za skupnost, ki temelji na vrednotah različnosti, enakosti in enakih možnosti za vse
Datum objave:
Ob mesecu ponosa smo nad vhodom rektorata Univerze v Ljubljani (UL) ponovno izobesili mavrično zastavo. S tem dejanjem izražamo podporo skupnosti LGBTIQ+ in potrjujemo svojo zavezanost k spoštovanju človekovih pravic, enakosti in vključevanju vseh posameznic in posameznikov, ne glede na spolno usmerjenost, spolno identiteto ali spolni izraz.
Na Univerzi v Ljubljani si prizadevamo za ustvarjanje odprtega, varnega in vključujočega akademskega okolja. Ena izmed pomembnih usmeritev na tej poti je tudi uresničevanje Načrta enakosti spolov, ki vključuje konkretne ukrepe za spodbujanje enakopravnosti in raznolikosti v vseh vidikih delovanja univerze.
Asist. Martin Vrtačnik, asistent za področje govor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani (UL AGRFT) in član delovne skupine za spremljanje izvajanja Načrta enakosti spolov, ki deluje v okviru Pisarne za enakost in vključevanje na UL, poudarja pomen jezika kot orodja za družbene spremembe:
»Spolno vključujoča raba jezika je eden najpomembnejših mehanizmov za uresničevanje zaveze Univerze v Ljubljani k odprtemu, spoštljivemu in enakopravnemu okolju. Jezik ni namenjen le sporazumevanju, ampak odraža tudi družbene norme in razmerja moči, ki lahko ustvarjajo ali utrjujejo stereotipe in predsodke. S spoštljivo in vključujočo rabo jezika zato preizprašujemo zakoreninjene predsodke ter prispevamo k bolj pravični in vključujoči družbi, v kateri so vse spolne identitete priznane in spoštovane.«
V okviru delovne skupine za spremljanje izvajanja Načrta enakosti spolov nastajajo tudi smernice za spolno občutljivo rabo jezika, ki bodo v pomoč pri vsakodnevnem pisnem in govornem komuniciranju. »Z upoštevanjem vseh spolnih identitet in enakovredni obravnavi krepimo občutek pripadnosti in spoštovanja vseh oseb – ne glede na njihov spol, spolno identiteto ali spolni izraz. Želimo si, da bi smernice postale orodje za aktivno spodbujanje enakosti in spoštovanja vseh, saj lahko le skupaj s svojo rabo jezika prispevamo k družbi, ki temelji na vrednotah različnosti, enakosti in enakih možnosti za vse. Ob mesecu ponosa vas zato vabimo, da s svojo rabo jezika ustvarjate okolje, v katerem se bo vsaka oseba počutila prepoznano, spoštovano in vključeno. Tudi tako gradimo skupnost, ki temelji na enakopravnosti in spoštovanju vseh,« dodaja asist. Martin Vrtačnik.
Smernice za spolno občutljivo (vključujočo) rabo jezika bomo objavili jeseni.