Od Turingovega testa do zelenega kampusa – aktualno dogajanje na področju UI v izobraževanju

Deset najzanimivejših novic smo zložili v eno neprekinjeno pripoved. Vabljeni, da se sprehodite skozi zgodbo, ki povezuje (včasih navidez nesorodne) dogodke.

Predstavljajte si, da na ponedeljkovo jutro stopite v predavalnico in vas tam pričaka nenavadna novica: GPT-4.5 je v avtentičnem Turingovem testu zmotil kar 73 % izurjenih ocenjevalcev, ki so ga imeli za človeka. Raziskava Univerze v San Diegu ni le medijski hit, pomeni zanesljivo potrditev, da lahko umetna inteligenca uspešno posnema človeško vedenje do te mere, da zmede človeške sogovornike. Seveda takrat, kadar je skrbno usmerjena z ustreznimi navodili (t. i. “persona prompti”). Odpira pa ta raziskava tudi vprašanje, kako ločiti pristno študentsko delo od spretno oblikovanega besedila umetne inteligence. 

Tovrstne novice se hitro širijo. Britanski strokovnjaki namigujejo, da bodo tudi pri prihodnjem raziskovalnem in akademskem delu UI algoritmi lahko pomagali brati tisoče poročil ter soustvarjati raziskovalne vsebine, kjer nam bodo (oz. nam že) orodja UI zagotavljala večjo jezikovno suverenost, hitrejše pisanje in bolj pregledno argumentacijo. A prav novica o Turingovem testu pokaže, da je slepo zaupanje v presojo modelov lahko dvojno rezilo: kar nam prihrani čas, lahko obenem skrije pristranskosti.

Medtem je na hodnikih univerz in fakultet burna razprava, saj kar 42 % študentov že dnevno oz. tedensko uporablja generativno UI, kot kaže poročilo Time for Class of 2025. In zato je čas, da razmislimo, kako to tehnologijo tudi na sistemski ravni vpeljati v pedagoški proces in pri tem zagotoviti etično, varno in nepristransko uporabo.

Študija v reviji Nature doda en delček v mozaik te zgodbe: zmerna in vodena uporaba orodij, kot je ChatGPT, lahko prispeva k statističnemu dvigu ocen in razvoju višjih kognitivnih spretnosti, medtem ko nekritično kopiranje v študijski proces ne prinaša koristi.

Na to se odzove tudi EDUCASE, ki v članku In the Room Where It Happens poziva univerze, naj pri pisanju pravilnikov za uporabo UI v izobraževanju vključijo tudi študente, pedagoge in IT strokovnjake. Saj bomo samo tako dobili smernice, ki so razumljive in bodo tudi sprejete v praksi.

Seveda pedagogi ne čakajo na birokracijo :). EdSurge poroča o trendu, kjer namesto klasičnih nalog, kot je pisanje esejev, študenti izdelujejo prototipe, videodnevnike ali rešitve problemskih nalog iz resničnega življenja. Vključeni so v aktivnosti, pri katerih kontekstualno znanje študentov ne more biti učinkovito nadomeščeno z uporabo genUI, kot zagovarjajo tudi na XJTLU. Torej naloge, pri katerih UI ni bližnjica do rezultata, temveč orodje za soustvarjanje.

V eni izmed aktualnih študij vidimo tudi konkreten primer oblikovanja učnih aktivnosti, ki kombinirajo uporabo UI in okolij virtualne resničnosti. Študenti v simulaciji, kjer virtualna mentorja sproti prilagajata scenarij, rešujejo etične zagate trajnostnega razvoja in takoj dobijo personalizirano povratno informacijo. Primer, ki nas spodbudi, da tudi sami razmislimo kako premikati meje poučevanja in izvajati aktivnosti, ki si jih do danes nismo niti predstavljali.  

Optimistične pedagoške zgodbe nekoliko zatemni novica, ki napove, da bo rast podatkovnih centrov, predvsem zaradi razvoja UI, v naslednjih nekaj letih dvignila porabo električne energije na zgodovinski rekord. Znanstveniki zato opozarjajo, da moramo razmišljati tudi o tem vidiku uporabe orodij UI ter premišljeno izbirati situacije za njihovo uporabo.  Zato za konec naše tedenske UI zgodbe spodbudna novica iz Nemčije, kjer raziskovalci že delajo na prototipu, ki bo lahko zmanjšal energijsko porabo podatkovnih centrov tudi za do 90 %.

Videli smo, da je samo v zadnjem tednu UI preslepila ljudi, izboljšala učne izide, spremenila načine poučevanja in ocenjevanja, a hkrati obremenila naš planet. Skupni imenovalec vseh novic v naši zgodbi je potreba po odgovornem soustvarjanju.

• Preizprašujmo obstoječe načine preverjanja znanja.
• Vključimo študente v oblikovanje pravilnikov.
• Preoblikujmo naloge v take, kjer ima UI dodano vrednost, ne ponudi pa končnega izdelka.
• Merimo ogljični odtis in podprimo razvoj varčnejših modelov.

Če bomo te korake usklajevali, bodo prihodnji tedni prinesli zgodbe, v kateri UI krepi univerzitetno odličnost, ne da bi pri tem izgubili človeški pečat ali planet.

V kolikor bi želeli izvedeti več o osnovah umetne inteligence in videti, kako je v uporabi na UL (in tudi širše) se nam še lahko pridružite na spletni delavnici Uporaba orodij UI v izobraževanju, s katero smo pričeli v ponedeljek, 9. 6. 2025. Svoj interes za sodelovanje na delavnici nam sporočite na e-naslov: digitalna@uni-lj.si.

Avtorice: Sanja Jedrinović, Mateja Bevčič, Eva Kern Nanut, Eva Škraba, Center UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu