Kako bi se počutili, če bi vam očitali uporabo UI pri vašem delu, četudi je ne bi uporabili?

Tudi v tokratni zgodbi ne moremo mimo novice, da Kalifornijske univerze letno odštejejo več milijonov dolarjev za Turnitinovo (pogosto nezanesljivo) detekcijo uporabe UI pri izdelavi vsebin. Pri tem pa se soočajo tudi z izzivom zasebnosti in intelektualne lastnine, ki ga povzroči trajno shranjevanje študentskih del v bazi podatkov tega orodja (vir). 

Kako bi se počutili, če bi vam očitali uporabo UI pri vašem delu, četudi je ne bi uporabili? S to situacijo se soočajo tudi razvijalci v videoindustriji, natančneje pri razvoju grafik za igre. Igralci jim očitajo uporabo UI, čeprav so njihove grafike risane ročno (vir). Tudi univerzitetna dela lahko hitro zdrsnejo pod »to je UI« drobnogled. Zato je pomembno, da ustvarjalni proces dokumentiramo in se tudi zaščitimo pred neutemeljenimi dvomi. Ali ste razmišljali, da bi pri delu s svojimi študenti vpeljali »dnevnik ustvarjanja«, ki bo dokazoval njihov lastni prispevek?

Uporaba UI v izobraževanju ima tudi svoj davek. Zagotovo ste v zadnjih dneh na različnih družbenih omrežjih zasledili MIT-jevo študijo »Your Brain on ChatGPT« (vir). Ta kaže, da daljša raba velikih jezikovnih modelov oslabi zmožnost kognitivnih funkcij, ki bi se bolj poglobljeno razvile, če bi izdelke (v tem primeru eseje) pisali brez uporabe le-teh. To se sicer zdi dokaj logično, a študija zdaj to tudi znanstveno podpre. Kar se nam zdi pri tej študiji še posebej zanimivo je to, da če študenti najprej napišejo eseje (izhodiščno idejo) brez uporabe UI ter nato UI uporabijo za dodelavo ideje oz. izhodiščnega eseja, je njihova kognitivna aktivnost večja. Tudi tukaj se izkaže, da je vse v ustreznem časovnem načrtovanju - kdaj uporabiti UI, da bo ta imela dodano vrednost in zahtevala dobri stari miselni napor. 

Zelo zanimive poglede na nova znanja, ki jih moramo vključiti v naše poučevanje, ponujajo na Tehnološki univerzi Nanyang - NTU (vir) v Singapurju. Vprašali so se, kaj bi morali učiti? Kaj jim je še ostalo, kar stroji ne zmorejo? V času UI mora izobraževanje prioritizirati, česar stroji (še) ne zmorejo: biti človek, spodbujati radovednost, prilagodljivost in kritično mišljenje. Pri tem si pomagajo tudi z IDEAS pedagogiko, katere akronim izhaja iz njenih ključnih petih območij: identificiraj (ang. identify) ključne razmisleke; razvij (ang. develop) ideje in učne izzive; nadgradi (ang. enhance) z raziskovanjem in novim znanjem; uporabi (ang. apply); poišči (ang. seek) povratne informacije za izboljšanje. Lep pokazatelj, da takšen pristop deluje in da ima UI lahko pozitiven vpliv na delo študentov, spodbuja njihovo ustvarjalnost ter premika meje učenja, kaže tudi brošura, ki so jo pripravili študenti NTU, kjer so predstavili, kako so na različnih predmetnih področjih eksperimentirali z UI in dosegali vrhunske rezultate (vir). Upamo, da vam bo kakšen primer v navdih. Če zdaj razmislite o svojem poučevanju, katere (zaenkrat) »neavtomatizirane« spretnosti želite v naslednjem semestru nasloviti s svojimi študenti?

In ravno zaradi različnih pozitivnih vplivov UI na izobraževanje, seveda, če je uporabljena na smiseln način, jo podobno kot avtorji (vir) vidimo kot interdisciplinarno orodje, ki je lahko stičišče sodelovanja različnih strokovnjakov in nam omogoča nove načine ustvarjanja znanja.

Kot smo v prejšnjem novičniku poročali, tudi ta teden ostaja izziv usposobljenosti pedagogov za uporabo UI. Microsoft je objavil poročilo o uporabi UI v izobraževanju za leto 2025 (vir). Izkaže se, da kar 80 % pedagogov že dnevno uporablja UI, pri tem pa se jih kar tretjina ne počuti dovolj suverenih za učinkovito in etično uporabo. Hkrati tudi več kot polovica študentov navaja, da niso bili deležni izobraževanja s področju UI. Na takšne podatke se odzivajo tudi »velikani«, ki jih verjetno vsi poznamo ali pa smo že kdaj uporabljali njihove storitve. Microsoft napoveduje nadgradnjo Copilota prek prilagojenih agentov, kot sta Reasercher in Analyst, ter napredne funkcionalnosti, kot je Copilot Tuning. Poleg tega sodelujejo z najbolj znanimi spletnimi učnimi sistemi, kot sta Moodle in Canvas, da bodo UI pripeljali tudi tja, kjer je zaenkrat še nimamo, a vidimo pri tem velik potencial (vir). Tudi Google v tem času ne počiva in se povezuje z znanimi korporacijami, kot je Pearson, da bi v razrede pripeljali UI in možnosti personaliziranega učenja za vsakega učečega se ter spremenili tradicionalne, pogosto linearne načine poučevanja (vir). 

Preden zaključimo z aktualnim dogajanjem na področju UI v izobraževanju v tem tednu, z vami delimo še nekaj zanimivih novosti iz sveta velikih jezikovnih modelov, ki jih (dnevno) uporabljamo.

Ste že bili na kakšnem Zoom srečanju, kjer se je med uporabniki znašel kakšen, ki je imel v imenu pripis Otter.ai ali Fireflies? Gre za orodji, ki snemata naše srečanje in na podlagi posnetega pripravijo zapisnik srečanja. Četudi sta orodji zaradi tega deležni kar nekaj kritik, bo v podobno smer zakorakal tudi ChatGPT (vir), ki nam bo v plačljivi različici (Enterprise, Edu, Team in Pro, zaenkrat samo na namizni aplikaciji na macOS) po novem omogočal funkcijo Record. Ta bo omogočala snemanje srečanj in pripravo transkripcij ter povzetkov na podlagi zvočnih zapisov. Tudi tukaj bomo morali ravnati previdno z novostmi. Vedno se vprašajmo, ali imamo dovoljenje za snemanje in uporabo posnetkov na takšen način?

Tudi Anthropic je objavil zanimivo poročilo (vir), kjer predstavijo na kakšen način uporabljamo njihov klepetalnik Claude. Pri pregledu 4,5 milijona pogovorov, ki jih imajo zabeležene preko Pro in Free računov, so ugotovili, da so čustveno obarvani pogovori prisotni v manjši meri (2,9 %), saj se uporabniki večinoma osredotočajo na pogovor o delovnih nalogah in ustvarjanju vsebin. A kljub temu uporabniki prinašajo v orodje zelo širok spekter osebnih skrbi – od menjave kariere do težav v razmerjih in soočanjem z osamljenostjo ter eksistencialnimi vprašanji. Pri tem ugotavljajo, da Claude redko odkloni pomoč (v manj kot 10 %) in to takrat, ko želi uporabnika zaščititi pred slabim. Spodbuden je rezultat, da se ljudje v pogovorih bolj pogosto zatečejo k pozitivnim čustvenim izrazom. Pa vi, kako se pogovarjate s klepetalniki?

Kako torej zakorakati v poletje? Ko boste razmišljali o tem, kaj vam je prineslo zadnje študijsko leto, kako ste se osebnostno razvili in katere nove izkušnje, znanja in kompetence ste pridobili, razmislite tudi o tem, kako vam je oz. kako vam še lahko umetna inteligenca pomaga pri vašem delu. Nekaj usmeritev kako se pripraviti na jesen:

• naučimo se, kako deluje UI;
• imejmo v mislih etične smernice;
• UI naj bo naš usmerjevalec/spremljevalec, ne avtor naših vsebin;
• spremljajte dogajanje na področju UI (vir). 

Večino usmeritev smo skušali umestiti v našo spletno delavnico, ki se v dobrem tednu zaključuje (več o delavnici). Za še nekaj vpogledov v to, kaj smo v Centru Digitalna UL v prvi polovici leta izvedli ter kaj načrtujemo v drugi polovici leta na področju uporabe IKT, med drugim tudi UI, v pedagoškem procesu, si poglejte v naši jubilejni 10. številki PublIKaTorja z naslovom Poletje idej za digitalno aktivno jesen.

Vabljeni k spremljanju naših aktivnosti tudi v prihodnje.

Avtorice: Sanja Jedrinović, Mateja Bevčič, Eva Kern Nanut, Eva Škraba, Center UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu