Alumna UL MF dr. Klementina Fon Tacer o svoji karierni poti: od Ljubljane do ameriškega Teksasa

Foto: UL MF
Datum objave:
Dr. Klementina Fon Tacer je svojo akademsko pot začela na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani. Doktorski študij pa jo je vodil na Inštitut za biokemijo Medicinske fakultete UL, v raziskovalno skupino prof. dr. Radovana Komela. Njena mentorica je bila prof. dr. Damjana Rozman, ki sta v njej vzbudila delavnost, radovednost ter zanimanje za genetiko, molekularno biologijo in celico.
Ob nedavnem obisku Slovenije, kjer se je udeležila 20. obletnice Centra za funkcijsko genomiko in biočipe (CFGBC), je spregovorila o svoji raziskovalni poti.
Kot sama pravi, ji je podiplomski študij na Medicinski fakulteti UL odprl vrata v svet. "Takrat sta nam oba ustvarila neko platformo, da smo se začeli lahko razvijati kot znanstveniki. Profesor, res sem vam še danes hvaležna za to."
Začetki so bili, kot se jih spominja, »romantični časi« molekularne biologije – z veliko zagnanosti, malo opreme, a močnim skupinskim duhom. Njeno doktorsko delo se je osredotočalo na raziskovanje encimov citokroma P450, posebej v kontekstu sterolov in njihove vloge v reproduktivni biologiji.
Povezave, ki jih je spletla med študijem, so ji odprle vrata v svet. Po doktoratu je raziskovalno pot nadaljevala na prestižnem UT Southwestern Medical Center, vodilni instituciji za raziskave na področju metabolizma lipidov. Danes deluje kot profesorica na Texas Tech University, kjer vodi svoj laboratorij.
"In po doktoratu tukaj mi je ravno to povezovanje mojih mentorjev po celem svetu omogočal, da sem se tudi sama premaknila lahko potem v svet. In tako sem pa po doktorskem študiju na UT Southwesternu, ki je meka metabolizma lipidov, potem na koncu premaknila na Texas Tech University, kjer imam zdaj svoj laboratorij in se ukvarjam, kako ti tumorski antigeni, ki jih imenujemo melanomski antigeni, uravnavajo različne poti in predvsem, kako pomagajo celicam, da se obranijo stresa."
Posebej izpostavlja pomen kakovostnega znanja in kritičnega mišljenja, ki ga študentje pogosto začnejo zares ceniti šele, ko se znajdejo v tujini. Osebno je danes zato zelo aktivna tudi v Smulu.
"Druga stvar, ki jo začneš cenit, je, da imaš dobro znanje, da si se vse naučil, da imaš osnove – in smo dobili dobro izobrazbo. In to je dejansko največ, kar moraš dati mlademu človeku. In pa kritično mišljenje, spodbujati kritično mišljenje in potem omogočati, da se ljudje razvijajo naprej. To je pa Svetovna mreža Univerze v Ljubljani, ali na kratko SMUL."
SMUL je mreža, ki združuje s Slovenijo povezane raziskovalce in strokovnjake po svetu. Klementina Fon Tacer je danes njena aktivna članica. V okviru SMUL sodeluje pri ocenjevanju najboljših doktorskih del, študente iz Slovenije pa povezuje tudi s priložnostmi v ZDA, denimo prek štipendij ASEF (American Slovenian Educational Foundation).
"In to povezovanje, ker velikokrat, ko odidemo v tujino – to boste slišali skoraj pri vsakemu – vsi smo hvaležni. Hvaležni za to, kaj smo dobili. In ko gremo v Ameriko, ko vidimo, da moraš imeti ogromno denarja, da se lahko izobraziš na dobrih univerzah, in potem ugotoviš ali pa poveš, da nisi dal skoraj dolarja za svoje izobraževanje, potem začneš to cenit."
Z veseljem spodbuja mlade, da izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja UL in njena povezovanja v tujino:
"Iščemo novo znanje. Dobro delati, pošteno delati, ampak tudi imeti se fajn pri tem je prav gotovo eno izmed vodil. Danes je na spletu Univerze v Ljubljani res toliko možnosti, ki jih lahko poiščeš – na kakšen način bi morda lahko poskusil. Tudi preko Smula, recimo, omogočajo štipendije – krajše štipendije za sodelovanje z mentorji Smula."
Zgodba Klementine Fon Tacer je lep primer, kako lahko kakovostna izobrazba, predani mentorji in mednarodno povezovanje omogočijo, da posameznik razvije svoj potencial ter obenem ostane povezan z okoljem, iz katerega prihaja.