Gre za izsledke raziskave, ki je v Ljubljani potekala v okviru mednarodnega projekta EU Homelessness Counts. Vključenih je bilo 426 uporabnikov različnih socialnovarstvenih programov in storitev, ki so skupaj s strokovnimi delavci izpolnili anketne vprašalnike.

Analiza pridobljenih podatkov je odgovorila na vprašanje, katere so značilnosti brezdomnih oseb v Ljubljani?

  • Večina je moškega spola (69,7 %) in samskih (66,5 %), 18,4 % predstavljajo eno- ali dvostarševske družine z otroki.
  • Kar polovica (50,5 %) jih spada v starostno skupino od 30 do 49 let, 15 % pa je oseb mlajših od 30 let.
  • Zaskrbljujoč je podatek, da je največ (43,7 %) anketiranih oseb brez doma že 5 let ali več, kot najpogostejše vzroke za brezdomstvo pa navajajo družinske težave (41,8 %) in finančne razloge (32,9 %).
  • Velik del brezdomne populacije (29,2 %) je vključen v programe začasnih nastanitev in nastanitvene podpore, 18,8 % jih prenočuje na javnem prostoru, četrtina (25,6 %) pa v nekonvencionalnih bivališčih.

Gre za prvo raziskavo brezdomstva v Sloveniji, ki uporablja usklajeno evropsko metodologijo, kar omogoča primerljivost s podatki drugih mest. Ta metodologija temelji na relativno široki opredelitvi brezdomstva (t.i. ETHOS Light), saj vključuje:

  • osebe, ki prenočujejo na javnih prostorih,
  • osebe v prenočiščih oz. nočnih zavetiščih za brezdomne,
  • osebe v celodnevnih zavetiščih in nastanitvenih programih,
  • osebe v institucijah, ki so mesec pred odpustom in nimajo ustrezne nastanitve, kamor bi lahko odšli ali pa v institucionalni oskrbi ostajajo dalj časa, kot bi bilo treba, ker so brez ustrezne nastanitve,
  • osebe v neprimernih bivališčih in
  • skrito brezdomstvo – osebe, ki začasno bivajo pri sorodnikih ali prijateljih, vendar to ni njihovo običajno prebivališče.

Zakaj je raziskava pomembna?

Zbiranje podatkov o brezdomnih osebah je nujno za razumevanje in spremljanje trendov na tem področju pa tudi za razvoj ciljanih in uspešnih politik za naslavljanje brezdomstva, ki je kompleksen družbeni problem. Nanj vplivajo številni dejavniki, kot so stopnja revščine in razvitosti države blaginje, razvitost stanovanjske politike, migracije in obstoj ter vsebina nacionalnih in lokalnih politik, ki ta problem naslavljajo.

Podrobnejši podatki so na voljo v Poročilu o obsegu brezdomstva v Ljubljani. Celoten projekt koordinira belgijska univerza KU Leuven, ki je na spletni strani projekta objavila rezultate štetja tudi za druga sodelujoča mesta. Nacionalna koodinatorka raziskave je Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, finančno pa projekt podpira Evropska komisija.

  • Financira EU (sl).png