Poletno dogajanje na področju UI v izobraževanju

Poletno nihanje mnenj o uporabo UI v izobraževanju se zdi na prvi pogled kaotično. Nekateri si želijo stroge prepovedi uporabe, spet drugi pa popolno integracijo v pouk. A prav v tej »napetosti« vidimo priložnost za odprti dialog. Tudi na Oxfordu menijo, da lahko z izboljšanimi smernicami, stalnimi izobraževanji in vključevanjem študentov v sooblikovanje pravil uporabe UI dosežemo več kot z večkrat kontraproduktivnimi prepovedmi. V praksi to pomeni, da morajo izobraževalne ustanove premisliti o svojih pravilnikih, ponuditi jasno opredeljene primere dopustne in nedopustne rabe UI ter vzpostaviti podporne točke za etično rabo orodij. Vse to zahteva svoj čas, a je tudi priložnost za krepitev zaupanja med pedagoško in študentsko skupnostjo (več informacij).

In ravno med doktorskimi študenti je bilo v zadnjem obdobju največ negotovosti zaradi pomanjkanja jasnih pravil o rabi orodij, kot je ChatGPT. Študenti se sprašujejo kako dokumentirati vlogo UI v svojih delih, kako citirati pomoč orodij UI in se izogniti prikritim zlorabam. Mentorji in izobraževalne ustanove morajo prevzeti aktivno vlogo ter organizirati delavnice, opredeliti pričakovanja v smernicah za raziskovalno etiko in spodbujati odprt dialog med mentorji in študenti. Transparentnost naj bo še naprej ključna za ohranjanje integritete raziskovanja (več informacij).

Naslednja novica pa naj bo spodbuda pedagogom, da kljub smernicam, ki se vzpostavljajo na institucijah glede uporabe UI, lahko tudi sami, na nivoju predmetov razmislijo o praksah oz. pravilih za študente. Pet pedagogov je zbralo svoje primere , ki predstavljajo širok spekter pristopov, od bolj strogih omejitev uporabe, do spodbujanja odprte in strukturirane integracije orodij UI. Pravilniki oz. prakse uporabe UI naj bodo raznolike, pragmatične, poučne in oblikovane v dialogu med pedagogi in študenti (več informacij).

Poletje je prineslo rdeče alarme tudi v procese objave znanstvenih publikacij. Ugotovili so, da lahko orodja UI generirajo članke, ki izgledajo akademsko verodostojno in hkrati skušajo zaobiti standardne detekcijske mehanizme. Še več, objavljeni so UI-prispevki ali tudi samo reference, ki ne peljejo nikamor, v objavah posameznikov, ki kot avtorje navajajo resnične, verodostojne avtorje (brez da ti, o tem karkoli vedo). Zato se med založniki in uredniki pojavlja potreba po bolj robustnih postopkih že od faze preverjanja identitete avtorjev, do novih protokolov za preverjanje izvornih podatkov in dokumentacije. Namreč, posledice pomanjkanja odziva so lahko hude – zaupanje v znanstveno komunikacijo znanja na tak način lahko zamre in škodi vsem, ki temeljimo svoje delo na odprtem in preverljivem znanju. Med različnimi založbami je nastala pobuda o dodatnem izobraževanju zaposlenih na področju UI ter skupnih orodjih za izmenjavo informacij o »sumljivih« primerih prispevkov (več informacij). Ali ste že doživeli, da bi v kakšnem prispevku med referencami našli svoje ime ob prispevku, ki ne obstaja? To izkušnjo so že imeli tudi nekateri pedagogi na naši univerzi. 

Tudi videz spletne legitimnosti univerz izkoriščajo različni nepridipravi. Raziskave v zadnjem obdobju kažejo, da se pojavlja mreža lažnih univerzitetnih strani, s prefinjeno ustvarjenimi kopijami vsebine, generiranimi slikami in klepetalniki za pogovor, ki ciljajo na ranljive uporabnike. In tudi na tem področju moramo biti proaktivni ter redno spremljati svojo spletno prisotnost in izobraževati študente o preverjanju verodostojnosti virov. Pedagogi lahko prispevamo k preventivi na način, da osveščamo študente ter vključujemo razvoj veščin preverjanja virov že v uvodne predmete s katerimi se srečujejo študenti (več informacij). 

Izobraževalne institucije se vse bolj pogosto odločajo za prilagojeno izobraževanje za uporabo orodij UI. Ena takšna zgodba prihaja iz Javne univerze v Bloomingtonu v Indiani (Indiana University). Oblikovali so modularni univerzitetni genUI tečaj, ki je dostopen študentom, zaposlenim in administrativnim delavcem. Tečaj so pripravili tako, da ne samo razlaga kako uporabljati orodja, ampak uči tudi etike, preverjanja dejstev in odgovorne rabe. Preko kratkih modulov, samostojnega učenja, praktičnih primerov in možnosti pridobivanja certifikatov so skušali spodbuditi udeležence k opravljanju tečaja in s tem dvigniti osnovno digitalno pismenost celotne skupnosti. Pedagogi lahko vsebine tečaja prilagodijo lastnim potrebam, vključijo lahko svoje primere uporabe, zagotovijo mentorstvo ter premostijo vrzel med tehnološkimi možnostmi in kurikularnimi cilji (več informacij). Tudi Oddelek za izobraževanje v Združenem kraljestvu je objavil brezplačna izobraževanja za izobraževalce in vodje izobraževalnih institucij o uporabi UI na učinkovit in odgovoren način. Udeleženci imajo priložnost slediti različnim modulom za izobraževalce: razumevanje UI v izobraževanju, interakcija z generativno UI, varna raba generativne UI, primeri uporabe generativne UI, ter modulu za vodje izobraževalnih institucij: uporaba UI v izobraževanju - podpora pri vodenju (več informacij). 

V vsaj zadnjih naših dveh UI-novičnikih smo precej pisali o novi situaciji pri ocenjevanju znanja študentov ob zaključku semestra – veliko pedagogov se je odločilo za prehod k tradicionalnim načinom preverjanja znanja, torej preko klasičnih pisnih izpitov, v živo, v predavalnicah, s pisanjem na papir. Avtorji menijo, da četudi se zdi reševanje izziva ocenjevanja znanja v dobi UI z vrnitvijo k ročnemu pisanju preprosto, je to v resnici povratek k simptomatski rešitvi. Pravi izziv ne predstavljajo samo UI orodja, temveč sam način ocenjevanja. Pedagogi, ki se osredatočajo na proces učenja (priprava osnutkov, refleksij, potfeljev in predstavitev), zmanjšajo možnosti zlorab in hkrati povečajo avtentičnost učnega procesa. Takšen pristop študente uči različnih veščin in omogoča, da orodja UI postanejo »sodelavci« pri učenju, ne pa način za prevaro. V praksi to pomeni potrebo po preoblikovanju nalog in uvajanju elementov ocenjevanja, ki zahtevajo osebni prispevek in dokazovanje razumevanja (več informacij). V povezavi z uporabo UI kot »sodelavca« pri učenju opozorimo še na eno dilemo, ki se pojavlja že nekaj časa in izziva raznolikost v akademski skupnosti. Če se bomo prekomerno zanašali na pisno izražanje s pomočjo različnih velikih jezikovnih modelov, bi to lahko privedlo do enakih slogov pisanja in idej. Če vsi začnemo uporabljati enake sloge pisanja, kako inovativni bomo dejansko lahko in kako raznolika bodo naša znanja oz. pristopi k reševanju izzivov? Ta izziv je še en dokaz, da moramo v izobraževanju spodbujati naloge, ki zahtevajo izvirnost, interdisciplinarne povezave in osebno interpretacijo. Torej takšne naloge, ki jih algoritmsko posnemanje težko reproducira (več informacij). 

V zadnjem času lahko zaznamo v novicah še en pojav/trend, sicer ne toliko tehničen, a precej ključen za družbo. Študenti se vse bolj pogosto odločajo za uporabo klepetalnikov kot hiter vir podpore pri osebnih ali/in čustvenih stiskah. To odpira pomembna vprašanja za svetovalne službe in pedagoške prakse, kjer se moramo vprašati, kako zagotoviti, da študenti dobijo strokovno pomoč, kadar jo potrebujejo in kako jih hkrati izobraziti o omejitvah, ki jih ima UI v vlogi »virtualnega sogovornika« (več informacij).

Preden zaključimo današnji novičnik, ne moremo mimo poletne novice o novem modelu OpenAI, ChatGPT 5, ki se od predhodnih modelov precej razlikuje. S tem modelom so predstavili poenoten sistem, ki uporablja prilagojene modele za bolj poglobljene odgovore na težja vprašanja in časovno zelo odzivne modele za odgovore na nekoliko bolj vsakdanja vprašanja. Na podlagi našega poziva ChatGPT 5 sam identificira kateri model potrebujemo za najboljši odgovor (več informacij). Ali ste imeli priložnost model preizkusiti?  

Za konec še nekaj besed o še bolj intenzivnih razpravah o tem, ali bo UI nadomestila pedagoge. Tukaj ne smemo pozabiti, da vsaj zaenkrat še UI sisteme mora nekdo oblikovati, nadzorovati in vrednotiti. In ravno tukaj ima akademska sfera ključno vlogo in priložnost za razvoj modelov sodelovanja, kjer strokovnost oblikuje meje, algoritmi pa omogočajo skalabilnost. Poleg tega pa univerze ostajajo gonilo pri razvoju kritičnega odnosa do različnih komercialnih sil, ki skušajo privatizirati učne procese. Sodelovanje med disciplinami in krepitev javnega interesa sta temelja odgovorne implementacije (več informacij).

Današnji nabor novic ni le kronika nekaj zadnjih dogodkov, je poziv k proaktivnosti. Vabimo vas, da v vaših oddelkih sprožite pogovore o jasnih praksah uporabe UI, prenovi načina ocenjevanja in poučevanja.

V Centru Digitalna UL smo vam na voljo za izobraževanja in svetovanje glede učinkovite uporabe UI na vaših predmetih področjih. Še vedno se nam lahko tudi pridružite na spletni delavnici za pedagoge Uporaba UI v izobraževanju (za dostop do izobraževanja nam pišite na digitalna@uni-lj.si), ki v celoti poteka v spletni obliki in vam omogoča opravljanje aktivnosti v lastnem tempu in času.

Avtorice: Sanja Jedrinović, Mateja Bevčič, Eva Kern Nanut, Eva Škraba, Center UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu