Premik od učinkovitosti k pozornosti, radovednosti in dialogu

Pedagogi se vse bolj sprašujejo, kako smiselno vključiti generativno umetno inteligenco (genUI) v pedagoški proces. Navajeni smo, da genUI uporabimo za prihranek časa, avtor prispevka Use GenAI to slow down and reflect more deeply pa predlaga ravno obratno, spremembo tempa in počasnejši pristop, ki nam omogoča, da ponovno vzpostavimo radovednost, spraševanje in sodelovanje kot osrednji del visokošolskega poučevanja, ter predlaga tri konkretne vaje, ki jih lahko uporabimo pri poučevanju. Priporočila za poučevanje z UI najdemo tudi v knjigi z naslovom “Teaching with AI: Practical Strategies to Integrate AI in the Classroom”, predstavljeni v prispevku Teaching with AI: A Research-Based Guide for Educators, ki poznavanje UI povezuje tudi s kritičnim razmišljanjem, upošteva SAMR model, revidirano Bloomovo taksonomijo in TPACK model, predstavi praktično uporabo različnih orodij UI, vključuje refleksijo z raziskovanjem, kako lahko UI podpira strokovni razvoj učiteljev, na koncu pa se dotakne tudi etičnih načel.

Hkrati so nekatera orodja, kot je Edcafe, predstavljeno v prispevku How to Use Edcafe to Create Complete Lesson Plans in Minutes, pedagogom v pomoč pri načrtovanju celotnih učnih priprav v nekaj minutah, kar kaže, kako hitro se razvija infrastruktura za pedagoge, ki želijo uporabljati UI. Izobraževalno okolje, ki temelji na UI, namreč nudi generiranje predstavitev, gradnjo klepetalnikov (chatbotov), ustvarjanje učnih kartic in kvizov ter nam s tem pomaga pri načrtovanju in vrednotenju pedagoškega procesa. A ob navdušenju ne smemo pozabiti na razmislek o vlogi učitelja kot ustvarjalca in ne le uporabnika digitalnih rešitev.

Vodje univerz v prispevku Student Success Leaders Worry About Affordability, AI and Diversity opozarjajo na povezanost UI z vprašanji enakosti. Čeprav tehnologija omogoča večjo prilagoditev učnim potrebam, lahko hkrati poglobi razlike med tistimi, ki imajo dostop do sodobnih orodij, in tistimi, ki ga nimajo. Univerze zato iščejo modele, ki bodo zagotavljali pravičnost in digitalno vključenost. Prispevek Agentic AI Invading the LMS and Other Things We Should Know predstavlja razpravo o t. i. agentni UI (ang. Agentic AI), ki vstopa v učna okolja, samodejno spremlja napredek študentov in predlaga prilagoditve. Čeprav prinaša personalizacijo, se postavljajo vprašanja o zasebnosti, etiki in vlogi pedagoga kot človeškega dejavnika v procesu učenja.

Prispevek What happened to creativity in the classroom? obravnava dilemo, ali genUI spodbuja ali zavira ustvarjalnost v učilnici. Pedagogi opozarjajo, da lahko nepremišljena uporaba ogrozi ustvarjalnost študentov, a ob ustreznem pristopu (z dobrim oblikovanjem pozivov in aktivnega vodenja, usmerjanja orodij) lahko postane močan spodbujevalec ustvarjalnega mišljenja. Da lahko UI spodbuja ustvarjalnost in pomaga premostiti blokado pri ustvarjanju, meni tudi založnik knjig o Harry Potterju v prispevku AI lahko spodbudi ustvarjalnost, hkrati pa dodaja, da UI nima moči nadomestiti pisateljev. UI je dodobra prisotna tudi na področju glasbene industrije, saj je največja glasbena založba na svetu sklenila dogovor s podjetjem, katerega orodje uporablja genUI, in napovedala sodelovanje pri razvoju novih ustvarjalnih storitev.

UI pa ne odpira le novih možnosti ustvarjanja, temveč tudi dostopa do kulturne dediščine. Digitalna knjižnica Slovenije (dLib), ki praznuje 20 let delovanja in ponuja več kot 1,1 milijona zapisov, odpira priložnosti za uporabo UI pri obdelavi, analizi in dostopnosti kulturne dediščine. UI bo omogočila tudi drugačen pristop iskanja po virih, saj bo z razvojem iskalnikov, ki bodo delovali s pomočjo UI, mogoče iskati tudi po vsebinah in ne le po avtorjih ali ključnih besedah.

Najbrž smo že vsi opazili razliko pri odgovorih, če z orodji komuniciramo npr. v slovenskem ali angleškem jeziku. Zanimiva študija pa kaže na to, da naj bi bil najbolj učinkovit pri podajanju navodil UI poljski jezik. Angleški jezik je šele na šestem mestu po učinkovitosti, za slovenski jezik pa podatkov žal nimamo.

Amazon s storitvijo Kindle Translate omogoča hitro prevajanje v več jezikov, kar omogoča večjezično dostopnost literature in kaže na pomemben vpliv na knjižni trg. Pri tem se pojavljajo različni izzivi, kot je kakovost prevedenih besedil, v negotov položaj pa se postavlja tudi vloga prevajalcev. Hkrati se v Sloveniji krepi razprava o etični rabi UI – kampanja za ohranitev in razvoj jezikovnih poklicev »Uizi prevedeno. Uizi zgrešeno« opozarja, da mora UI vedno podpirati človečnost in spoštovati kulturne vrednote.

Pomembni preboji se dogajajo na področju tehnologije. Snapchat in Perplexity namreč skupaj razvijata nov sistem iskanja, ki temelji na napredni UI in naj bi popolnoma spremenil način iskanja informacij na spletu. Iskanje informacij naj tako ne bi bilo več omejeno na ključne besede, temveč na razumevanju jezika, konteksta in osebnih preferenc, kar bi Snapchat spremenilo v pratformo prihodnosti. UI vse boljše deluje tudi pri razumevanje govora v hrupnih okoljih, kar ponuja nove možnosti za osebe z okvarami sluha ali govora.

Sistem Gemini AI v Google Maps pa izboljšuje varnost v indijskih mestih z naprednimi funkcijami navigacije, ki opozarjajo npr. na poplavjene ulice, zastoje in druge nevarnosti v prometu, kar bi lahko pomenilo velik napredek pri izboljšanju prometne varnosti v državi. Nova vprašanja se pojavljajo tudi na področju generiranja videoposnetkov. Na družbenih omrežjih ste v zadnjem obdobju zagotovo zasledili številne videoposnetke, generirane z najnovejšim orodjem podjetja Open AI, Sora, ki omogoča generiranje realističnih videoposnetkov iz besedila, kar prinaša tako ustvarjalne kot etične izzive.

OpenAI je pred kratkim sporočil, da ChatGPT ne sme služiti za podajanje pravnih ali medicinskih nasvetov, kar lahko vodi do napačnih ter škodljivih informacij. Čeprav tehnološka podjetja vse bolj razumejo pomen odgovorne uporabe UI, pa nas tudi takšni dogodki, kot je primer uporabnika, ki se je zaradi napačenga nasveta UI izgubil v gozdu, opozarjajo, da moramo ohraniti nadzor nad tehnologijo, ki jo uporabljamo.

Za konec pa še informacija o slovenskem portalu UI-Slovenija, ki deluje kot stičišče znanja, raziskav in novic o UI. Na njem lahko najdemo najnovejše prispevke o inovacijah, projektih in razpravah v Sloveniji in po svetu. Portal spodbuja kritično razumevanje in povezovanje raziskovalcev, učiteljev ter širše javnosti.

UI se vse bolj prepleta z vsakdanjim življenjem – od učilnic do umetniških odrov in digitalnih knjižnic. Novice zadnjih dveh tednov kažejo, da je njen vpliv odvisen predvsem od tega, kako jo razumemo in uporabljamo. Če jo vidimo kot partnerico pri ustvarjanju in učenju, nam lahko odpre nove poti do znanja, dostopnosti in inovacij. A hkrati nas spominja, da mora ostati v službi človeka – z mislijo na etiko, odgovornost in človečnost.

Avtorice: Mateja Bevčič, Eva Kern Nanut, Eva Škraba, Sanja Jedrinović Čufer, Center UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu