Univerza v Ljubljani razglasila najodličnejše raziskovalne dosežke v letu 2025

Nagrajenke in nagrajence je nagovoril rektor UL, prof. dr. Gregor Majdič: »Vaše delo krepi ugled naše univerze, a še pomembneje, bogati našo družbo. S svojim znanjem, ustvarjalnostjo in vztrajnostjo vsak dan dokazujete, da je raziskovanje veliko več kot samo poklic: je način gledanja na svet, iskanje smisla in nenehno preseganje meja. Želim vam, da radovednost, ki vas vodi, nikoli ne ugasne. Naj vas še naprej spremljajo pogum, dvom, navdušenje in presenečenje – vse tisto, kar dela znanost tako izjemno človeško. Verjamem, da je pred vami še veliko izzivov in še več pomembnih odkritij.«

Na razglasitvi najodličnejših raziskovalnih dosežkov UL je kot slavnostna govornica nastopila doc. dr. Jasmina Šepetavc s Fakultete za družbene vede UL, ena od letošnjih prejemnic ERC projektov za začetek samostojne kariere. V svojem govoru je poudarila interdisciplinarnost raziskovanja: »Univerza je močna takrat, ko spodbuja sodelovanje, saj veliki problemi, s katerimi se danes spopadamo, prečkajo meje disciplin. Dogodki, kot je današnji, so neprecenljivi, saj se lahko učimo drug od drugega in prepoznavamo ustvarjalne dele vsakega od nas, četudi še ne vemo, kaj lahko iz njih nastane in kje se lahko v svojem delu srečamo. Vsem, ki ste danes nagrajeni, in vsem, ki stojite za njimi, bi rada rekla dvoje: čestitam in hvala. Čestitam za preboj, za vztrajnost, za pogum misliti drugače. In hvala za vse tisto delo, ki ga ni mogoče ujeti v citatne indekse in sezname nagrad, a brez njega tudi teh dosežkov ne bi bilo.«

Delovna skupina Komisije za raziskovalno in razvojno delo pri ocenjevanju in končnem izboru desetih najodličnejših raziskovalnih dosežkov upoštevala predvsem mednarodno odmevnost, celovitost dosežka, aktualnost za širšo strokovno in splošno javnost ter koristnost uporabe. Vsi predlogi so obravnavani enako, ne glede na vedo in ne glede na to, ali so raziskave osnovne ali neposredno uporabne.

Priznanje za najodličnejše raziskovalne dosežke Univerze v Ljubljani v letu 2025 so prejeli:

Avtorji s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani: prof. dr. Maruša Bradač, raziskovalec dr. Nicholas Martis in doktorski študent Gregor Rihtaršič

Ostali avtorji: Lamiya Mowla (Observatorij Whitin, Oddelek za fiziko in astronomijo, Univerza Wellesley, Wellesley, MA, ZDA in Center za astronomijo, vesoljske znanosti in astrofiziko, Neodvisna univerza v Bangladešu, Daka, Bangladeš), Kartheik Iyer (Laboratorij za astrofiziko Columbia, Univerza Columbia, New York, NY, ZDA), Yoshihisa Asada, Guillaume Desprez, Marcin Sawicki, Vince Estrada-Carpenter, Gaël Noirot in Johannes Zabl (Oddelek za astronomijo in fiziko, Univerza Saint Mary’s, Halifax, Nova Škotska, Kanada), Vivian Yun Yan Tan, Ghassan Sarrouh in Adam Muzzin (Oddelek za fiziko in astronomijo, Univerza York, Toronto, Ontario, Kanada), Victoria Strait, Gabriel Brammer in Jasleen Matharu (Cosmic Dawn Center (DAWN), København, Danska, in Inštitut Nielsa Bohra, Univerza v Københavnu, København, Danska), Roberto Abraham, David A. Dunlap (Oddelek za astronomijo in astrofiziko, Univerza v Torontu, Toronto, Ontario, Kanada), Camilla Pacifici (Space Telescope Science Institute, Baltimore, MD, ZDA), Swara Ravindranath (Oddelek za astrofizikalne znanosti, NASA, Goddardov center za vesoljske polete, Greenbelt, MD, ZDA), Chris Willott (NRC Herzberg, Victoria, Britanska Kolumbija, Kanada), Nusrath Jahan (Univerza za znanost in tehnologijo Shahjalal, Sylhet, Bangladeš)

Formation of a low-mass galaxy from star clusters in a 600-million-year-old Universe

Predlagateljica: Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani

Galaksija Firefly Sparkle, ki so jo raziskovalci profesorica dr. Maruša Bradač, raziskovalec dr. Nicholas Martis in doktorski študent Gregor Rihtaršič, vsi s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, podrobno preučili s pomočjo naravnega pojava gravitacijskega lečenja, razkriva deset ločenih zvezdnih kopic, ki se razlikujejo po starosti in fazi nastanka. To pomeni, da so zvezde v galaksiji nastajale v različnih časovnih obdobjih, kar potrjuje teorije o postopnem razvoju galaksij. Galaksija je po masi primerljiva z zgodnjo fazo naše galaksije, kar omogoča vpogled v to, kako so se oblikovale prve strukture v vesolju. Raziskovalci so za študij Firefly Sparkle uporabili najnaprednejšo tehnologijo teleskopa James Webb. Gravitacijsko lečenje, ki ga omogoča masivna jata galaksij v ospredju, je povečalo sliko Firefly Sparkle in raziskovalcem omogočilo opazovanje podrobnosti z izjemno ločljivostjo. Firefly Sparkle je tudi dokaz, kako ključna je povezanost mednarodne znanstvene skupnosti, saj je pri raziskavi sodelovalo več deset znanstvenikov z univerz in raziskovalnih institucij po vsem svetu. Slovenska ekipa s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani je bila odgovorna za analizo podatkov gravitacijskega lečenja in interpretacijo razvoja zvezdnih kopic. To prelomno odkritje ima globalni pomen za astrofiziko, saj omogoča testiranje teorij o nastanku galaksij in razumevanje procesov, ki so oblikovali zgodnje vesolje. Raziskava je tudi pokazala, da združevanje galaksij in interakcije med njimi igrajo pomembno vlogo pri njihovem razvoju, kar je pomembno izhodišče za prihodnje študije evolucije vesolja.

Vodilni avtor: prof. dr. Dean Cvetko

Avtorji: doc. dr. Gregor Kladnik (deli prvo avtorstvo), doc. dr. Gregor Bavdek (deli prvo avtorstvo), Luca Schio (deli prvo avtorstvo), Yuri Tanuma, Marion van Midden Mavrič, Erik Zupanič, Bastien Anézo, Ioanna K. Sideri, Nikos Tagmatarchis, Jannis Volkmann, Hermann A. Wegner, Andrea Goldoni, Christopher P. Ewels, Alberto Morgante, Luca Floreano, prof. dr. Denis Arčon

Zaščita neobstojnega organskega radikala C59N

Predlagateljica: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani

Raziskovalcem Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in Instituta »Jožef Stefan« je uspelo zaščititi molekulo azafulerena (C59N) in ohraniti njen radikalski značaj z enkapsulacijo molekulskih enot v molekulske nanoobroče [10]cikloparafenilena ([10]CPP) na površini zlata.

Organski radikali – organske molekule z nesparjenimi elektroni v njihovih osnovnih stanjih, ki dajejo molekuli spin ½, zaradi česar se te obnašajo kot majhni magneti – so najenostavnejša osnova za kodiranje kvantnih kubitov na molekulski skali. Običajno veljajo za nestabilne prav zaradi velike reaktivnosti njihovih nesparjenih elektronov, kar je osrednji eksperimentalni izziv pri njihovi uporabi za molekulske kubite kot gradnike kvantnih računalnikov.

Azafuleren, C59N, je organski radikal, pri katerem dušikov atom zamenja enega izmed ogljikovih atomov v fulerenski mreži. Zaradi valenčne razlike med ogljikom in dušikom ima C59N en presežni elektron in je zato močno reaktiven, tako da v praškastem vzorcu obstaja le v obliki diamagnetnih spinsko neaktivnih dimerov (C59N)2. Omenjeni dimeri pri naparevanju v ultravisokem vakuumu razpadejo nazaj v radikale, a pri večjih pokritostih na površini substrata v hipu spet tvorijo dimere. Obstojnost spinsko aktivnih (magnetnih) monomerov je mogoče doseči tako, da jih obdamo z ovoji, ki se jim po obliki čim bolje prilegajo. Radikal C59N ima obliko krogle, katere premer je nekoliko manjši od premera poliaromatskega nanoobroča, ki ga predstavlja molekula [10]cikloparafenilen, zato ga je mogoče umestiti v obroč. Zaščito radikalskih molekul C59N smo dosegli z njihovo enkapsulacijo v urejeno dvodimenzionalno mrežo nanoobročev [10]CPP, ki so bili prednaparjeni na površino zlata.

Nosilec: prof. dr. Matija Strlič

Avtorji: Emma Paolin, dr. Cecilia Bembibre, dr. Fabiana Di Gianvincenzo, dr. Julio Cesar Torres-Elguera, Randa Deraz, dr. Ida Kraševec, Ahmed Abdellah, Asmaa Ahmed, prof. dr. Irena Kralj Cigić, dr. Abdelrazek Elnaggar, dr. Ali Abdelhalim, prof. dr. Tomasz Sawoszczuk

Staroegipčanska mumificirana telesa: interdisciplinarna analiza njihovega vonja

Predlagateljica: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani

Staroegipčanska mumifikacija je bila pogrebna praksa, namenjena ohranjanju telesa in duše za posmrtno življenje, dosežena s podrobnim ritualom balzamiranja z olji, voski in balzami. Cilj je bil oceniti, ali sodobni vonji odražajo materiale za mumifikacijo in katere informacije so lahko koristne za interpretacijo in ohranjanje zbirke. Senzorične analize na podlagi panelov smo združili s plinsko kromatografijo v povezavi z masno spektrometrijo in olfaktometrično detekcijo (GC-MS-O), mikrobiološko analizo ter arheološkimi in konservatorsko-restavratorskimi raziskavami. Senzorične analize so poudarile skupne vohalne deskriptorje: »lesni«, »začimbni« in »sladki«. Opredelili smo štiri kategorije hlapnih snovi glede na njihov izvor: (i) originalni materiali za mumificiranje; (ii) rastlinska olja, ki se uporabljajo za konzerviranje; (iii) sintetični pesticidi; (iv) produkti mikrobiološkega razkroja. Raziskava osredinja olfaktorično analizo predmetov kulturne dediščine za razumevanje materialne sestave, ohranjanja in komunikacije take dediščine.

Nosilec in avtor: prof. dr. Aljoša Valentinčič

Povezava med okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi (ESG) vidiki ter finančno uspešnostjo podjetij

Predlagateljica: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani

Trije članki obravnavajo povezavo med okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi (ESG) vidiki ter finančno uspešnostjo podjetij, vendar vsak s svojega zornega kota. V članku Ichev in Valentinčič (2025) se osredotočamo na t. i. družbeno odgovorno investiranje s ciljem, da bi se izboljšalo delovanje celotne družbe. Ugotavljamo, da državne nepovratne spodbude v Sloveniji povečujejo število zaposlenih, denarne tokove, investicije in izvoz zasebnih podjetij, čeprav kratkoročno lahko znižajo produktivnost. Jucá idr. (2024) preučujejo, kako potencialno problematični vidiki poslovanja podjetij, povezani s konceptom ESG – npr. okoljske nesreče ali nepravilnosti v upravljanju –, zmanjšujejo donosnost podjetij, zlasti v panogah z velikim vplivom na okolje in v razvitih državah. V Ferjančič idr. (2024) pa analiziramo trajnostna poročila podjetij v indeksu FTSE 350 z naprednimi metodami obdelave besedil. Pokažemo, kako pravni okvir in prakse razkrivanja vplivajo na ESG ocene. Na primer, podrobno poročanje o podnebnih tveganjih in odnosih z deležniki ocene izboljša, obširno razkrivanje plač vodilnih pa deluje negativno na ESG ocene. Skupna točka vseh treh raziskav je, da imajo ESG odločitve in načini njihove predstavitve oprijemljive posledice za ugled in finančne rezultate podjetij. Regulacija in preglednost sta ključna dejavnika: podjetja imajo koristi, kadar je njihovo delovanje na področju ESG verodostojno, konsistentno in merljivo, izgubljajo pa, kadar pride do potencialno problematičnih vidikov poslovanja ali površnega poročanja. Ugotovitve skupine člankov potrjujejo, da finančna uspešnost podjetij dolgoročno ni ločljiva od družbene, okoljske in upravljavske (ESG) odgovornosti, ne glede na trg, obliko lastništva. Dodatno je pomembno, da so uporabljene različne raziskovalne metode, ki vodijo do enakega temeljnega sklepa.

Nosilci in avtorji: doc. dr. Alenka Gril, prof. dr. Anja Podlesek, doc. dr. Luka Komidar, doc. dr. Alenka Kavčič, doc. dr. Katja Depolli Steiner, prof. dr. Sonja Pečjak, doc. dr. Tina Pirc, prof. dr. Melita Puklek Levpušček, prof. dr. Bojana Boh Podgornik, prof. dr. Aleš Hladnik, doc. dr. Ciril Bohak, izr. prof. dr. Matevž Pesek, asist. dr. Žiga Lesar, prof. dr. Matija Marolt, prof. dr. Cirila Peklaj

Učinki različnih vrst samoregulacijskih opor na učenje naravoslovja s hipermedijo

Predlagateljica: Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani

Eksperiment z učenjem naravoslovnih vsebin s hipermedijo, z vgrajenimi samoregulacijskimi (SR) oporami (kognitivnimi, metakognitivnimi, motivacijskimi, mešanimi), je pokazal pomembnejši učinek individualnih značilnosti učencev (učnega uspeha, predznanja, motivacije, učnih strategij) od učinka opor na učne rezultate. Eksperiment z učenci 9. razreda (N = 443) v šolskem okolju ima visoko ekološko veljavnost in je zelo zahteven; treba ga je bilo natančno načrtovati in nadzorovati izvedbo, da smo izključili vpliv nepredvidljivih dejavnikov. Njegova prednost je celovit pristop k preučevanju različnih vrst in kombinacij opor za spodbujanje SR učenja s hipermedijo, kar še ni bilo raziskano na ta način. Razumevanje vpliva opor in psiholoških procesov pri učenju s hipermedijo pomembno prispeva k nadaljnjemu interdisciplinarnemu raziskovanju odnosa med človekom in digitalnim okoljem. Rezultati prispevajo k razvoju digitalnih učnih gradiv za individualizirano učenje kot osnova za oblikovanje smernic za vključevanje opor v hipermedijo za spodbujanje SR učenja. Poleg opor je pri oblikovanju personaliziranih interaktivnih učnih gradiv treba upoštevati tudi individualne značilnosti učencev. V raziskavi so sodelovali znanstveniki UL s področja psihologije, naravoslovja in računalništva, ki so razvili e-gradiva, program za spremljanje učenja, merske instrumente in izvedli kompleksno nadzorovan eksperiment v naravnem okolju. Dosežek je objavljen v vplivni mednarodni reviji (IF = 8,9).

Avtorji: asist. dr. Anže Meden, asist. Neža Žnidaršič, izr. prof. dr. Damijan Knez, izr. prof. dr. Anja Pišlar, doc. dr. Neža Grgurevič, izr. prof. dr. Stane Pajk, prof. dr. Stanislav Gobec

Pleiotropna predzdravila za Alzheimerjevo bolezen: kako spremeniti potek bolezni, ne zgolj pozdraviti simptomov

Predlagateljica: Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani

Različne oblike demence, kot je Alzheimerjeva bolezen, so sedmi vodilni vzrok smrti v svetovnem merilu in eden od največjih zdravstvenih, socialnih in finančnih izzivov sodobne družbe. Dosedanji pristopi k zdravljenju te večplastne bolezni niso bili uspešni oziroma ne morejo spremeniti poteka bolezni, temveč zgolj lajšajo simptome.

Člani Katedre za farmacevtsko kemijo (asist. dr. Anže Meden, izr. prof. dr. Damijan Knez, izr. prof. dr. Stane Pajk, prof. dr. Stanislav Gobec) in Katedre za farmacevtsko biologijo (izr. prof. dr. Anja Pišlar) so skupaj s sodelavci z Veterinarske fakultete, Kemijskega in Onkološkega inštituta ter v sodelovanju s partnerji z Univerze v Nandžingu na Kitajskem razvili večtarčno učinkovino, pleiotropno predzdravilo, ki hkrati deluje na holinergični in adrenergični sistem živčnih prenašalcev v možganih. S selektivnim zaviranjem butirilholin esteraze se doseže simptomatsko izboljšanje kognitivnih funkcij in se hkrati izogne nezaželenim učinkom, ki so povezani s trenutno odobreno farmakoterapijo Alzheimerjeve bolezni. Z antagonističnim delovanjem na adrenergičnih receptorjih α2A pa se po drugi strani prepreči patološka kaskada, ki povezuje amiloid β in hiperfosforiliran protein tau, ter tako spremeni potek bolezni, kar do zdaj z uporabo malih molekul ni bilo mogoče. Novorazvita večtarčna učinkovina se lahko aplicira peroralno, doseže mesto delovanja v centralnem živčnem sistemu in je izboljšala kognitivne funkcije v testiranju na živalih.

Vložena in objavljena je bila patentna prijava (WO2024160908 A1), lani pa so avtorji tudi prejeli sredstva Inovacijskega sklada UL za nadaljnji razvoj inovacije (testiranje učinkovitosti v transgenem modelu Alzheimerjeve bolezni).

Nosilci in avtorji: asist. dr. Andrej Lavrič, prof. dr. Boštjan Batagelj, prof. dr. Matjaž Vidmar

Merilnik faznega šuma z dvovlakenskim elektrooptičnim kasnilnim vodom

Predlagateljica: Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

V sodobnih telekomunikacijah, radarski tehniki in kvantnih tehnologijah igrajo pomembno vlogo kratkoročni pojavi visokofrekvenčnih gradnikov. Kratkoročne pojave v frekvenčnem spektru visokofrekvenčnih gradnikov imenujemo fazni šum, katerega meritev pa je svojevrstna in zelo zahtevna meritev jakosti frekvenčnega spektra. Za meritve faznega šuma že obstajajo komercialne merilne naprave, ki pa praktično odpovedo pri najbolj kvalitetnih visokofrekvenčnih gradnikih, saj trenutne tehnike temeljijo na primerjalnih metodah. Tehnološko vrzel lahko premosti naš merilnik, ki ne temelji na ustaljenih merilnih postopkih, temveč uvaja uporabo dvovlakenskega elektrooptičnega kasnilnega voda.

Naše raziskave na področju merilnikov faznega šuma so privedle do inovativnega postopka za merjenje faznega šuma z dvema vlaknoma različnih koeficientov barvne razpršitve in valovnodolžinskim uglaševanjem zakasnitve. Z delom smo z novimi pristopi prispevali k boljši dostopnosti in enostavnosti merilnika faznega šuma z elektrooptičnim kasnilnim vodom. To bo pospešilo razvoj novih zmogljivih oscilatorjev z nizkim faznim šumom in omogočilo nadzorovanje delovanja oscilatorjev, ki so že vgrajeni v zmogljive sisteme, z enostavnim in cenovno dostopnim merilnikom.

Nosilca in avtorja: dr. Matej Klemenčič, asist. dr. Katra Meke

Barok v Sloveniji: nov pogled na umetnost 17. in 18. stoletja na ozemlju Republike Slovenije

Predlagateljica: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani

V letu 2025 so bili javnosti predstavljeni rezultati večletnega raziskovalno-razstavnega projekta Barok v Sloveniji, ki je bil voden v okviru raziskovalnih projektov in programa na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Likovna umetnost baroka na ozemlju Republike Slovenije je tokrat prvič celovito predstavljena v širšem kontekstu habsburških in beneških dežel ter povezav in mobilnosti umetnikov, naročnikov in umetnostnih del.

Rezultati, ki bistveno spreminjajo naš pogled na umetnostno dogajanje v 17. in 18. stoletju, so bili predstavljeni v obliki razstav, publikacij in posvetov, pri čemer so bili v delo aktivno vključeni raziskovalci in raziskovalke iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Avstrije. Osrednji del predstavitev sta razstavi v Narodni galeriji in Narodnem muzeju, kot sodelujoči instituciji pa poleg njiju in FFUL nastopata še Muzej za arhitekturo in oblikovanje in Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU.

Projekt je idejno zasnoval in vodil Matej Klemenčič, ki je soavtor obeh razstav v osrednjih slovenskih muzejskih ustanovah. Matej Klemenčič in Katra Meke sta uredila katalog razstave v Narodni galeriji v obliki obsežne znanstvene monografije (603 str.) in zanj prispevala vodilna besedila. Rezultati raziskovalno-razstavnega projekta so skupaj z znanstveno monografijo temelj za vse nadaljnje študije umetnosti 17. in 18. stoletja na ozemlju Republike Slovenije v širšem mednarodnem prostoru.

Nosilka: izr. prof. dr. Metka Lenassi

Avtorji: doc. dr. Marija Holcar, dr. Ivica Marić, dr. med., Tobias Tertel, izr. prof. dr. Katja Goričar, Urška Čegovnik Primožič, spec. med. biokem., Darko Černe, mag. farm., spec. med. biokem., prof. dr. Bernd Giebel, izr. prof. dr. Metka Lenassi

Zunajcelični vezikli v krvi kot obetaven diagnostični vir

Predlagateljica: Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani

Zunajcelični vezikli (ZV), novoodkrita skupina membranskih nanodelcev, prisotnih v telesnih tekočinah, kot je kri, so obetaven vir neinvazivnih bioloških označevalcev za spremljanje stanja tkiv in organov, zlasti pri raku in nevroloških obolenjih. Njihovo uporabo v diagnostiki doslej pa preprečuje pomanjkanje podatkov o ZV pri zdravih odraslih in posledična odsotnost referenčnih laboratorijskih vrednosti.

V prispevku smo raziskovalci s področja ZV skupaj s strokovnjaki transfuzijske medicine z najsodobnejšimi metodami prvič opisali krvne ZV pri 200 odraslih krvodajalcih. Pokazali smo, da največ ZV izvira iz trombocitov, sledijo eritrociti, granulociti, limfociti T in monociti, najmanj pa iz žilnega epitelija. Omenjene podskupine ZV so bile prisotne pri večini posameznikov, vendar so se njihove koncentracije med posamezniki izrazito razlikovale. Poglobljene analize so pokazale, da spol, menopavzalni status, starost in kajenje vplivajo na koncentracijo določenih ZV iz trombocitov, eritrocitov in levkocitov, splošnega vpliva posameznikovih dejavnikov na vse krvne ZV pa nismo zaznali.

Prispevek je prvi kvantitativni in sistematičen opis krvnih ZV pri zdravih odraslih, ključni temelj za prihodnjo diagnostično uporabo. Študija, ki je bila izvedena na slovenski populaciji in so jo vodili slovenski raziskovalci, je doživela mednaroden odmev, ki se kaže tudi v številu ogledov članka pri založbi Wiley in promociji mednarodnega društva ISEV.

Avtorji: asist. Domen Tominec, asist. dr. Myrthe Stalmans, doc. dr. Benjamin J. Narang, prof. dr. Grégoire P Millet, prof. dr. Chiel Poffé, prof. dr. Tadej Debevec

Intermitentna eksogena ketoza med zgodnjo fazo aklimatizacije na visoki nadmorski višini: ventilacijski, srčno-žilni in mišični odzivi med maksimalno telesno obremenitvijo

Predlagateljica: Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani

Izpostavitev visokim nadmorskim višinam zmanjša sistemsko razpoložljivost kisika za fiziološke procese v telesnih organih, kar vpliva na zmanjšanje sposobnosti premagovanja napora med telesno obremenitvijo. Intermitentna eksogena ketoza (IEK), ki jo posameznik doseže z uživanjem ketonskih monoestrov (KE) v razmikih 2–8 ur, je dokazano povečala oksigenacijo krvi, skeletnih mišic in možganov med akutnimi izpostavitvami hipoksiji.

Izvedena je bila randomizirana, dvojno zaslepljena in s placebom kontrolirana raziskava na 34 preiskovancih, ki so izvedli dve večstopenjski obremenitveni testiranji do utrujenosti z obsežnimi meritvami fizioloških kazalcev: prvo na nižini (295 m, Ljubljana, Slovenija) in drugo po ~69 urah aklimatizacije na visoki nadmorski višini (3375 m, Rifugio Torino, Italija). Med zadnjo je polovica preiskovancev v razmikih 2–8 ur uživala KE (IEK, n = 17), druga polovica pa placebo (PLA, n = 17). Uživanje KE je učinkovito vzpostavilo ketozo pred maksimalno telesno obremenitvijo (P < 0,001). Kljub temu je bilo pri IEK in PLA skupini med maksimalno obremenitvijo med višinsko aklimatizacijo v primerjavi z nižino zaznati podobno zmanjšanje mehanske moči (P = 0,644), privzema kisika (P = 0,529), oksigenacije krvi (P = 0,525) in skeletnih mišic (P = 0,304).

Ugotovitve ne kažejo ergogenega učinka IEK v fazi zgodnje aklimatizacije na visoki nadmorski višini. Omenjeni znanstveni prispevek je bil objavljen v eni od najvišje uvrščenih revij na področju športne znanosti (IF = 4.029).