UI in vstop v leto 2026 - čas je za ustvarjalne premike

Trinajsta izdaja novičnika zato v ospredje postavlja premik od obrambne drže k aktivnemu soustvarjanju učnega procesa v času UI. Od vprašanja kako tehnologijo omejiti k vprašanju kako jo vključiti v podporo refleksiji, avtentičnim nalogam, procesnemu učenju in razvoju kompetenc prihodnosti.

Z vami delimo zanimivosti in izsledke zadnjega meseca leta 2025 in prve polovice meseca januarja, ki ponujajo vpogled v ključne trende, strateške odločitve univerz, raziskovalne ugotovitve in pobude, ki nakazujejo, da ima učitelj v dobi UI še izrazitejšo vlogo, in sicer kot pedagoški mentor ter etični kompas. Naj bo ta začetek leta priložnost za svež pogled.

Poročilo Microsoft AI in Education Report 2025 je obsežna analiza, ki raziskuje rabo in vpliv umetne inteligence v izobraževanju ter izpostavlja priložnosti in izzive za učitelje, študente in institucije. Tematsko pokriva, kako UI podpira personalizirano učenje, avtomatizacijo administrativnih nalog, razvoj kompetenc ter izboljšanje dostopnosti učnih vsebin, hkrati pa opozarja na pomen etike, varstva podatkov in profesionalnega razvoja pedagoških delavcev. Poročilo ponuja praktične vpoglede in priporočila za visokošolske organizacije, ki načrtujejo strategije vključevanja UI v učne prakse in institucionalne okvirje.

Uporaba UI v izobraževanju prehaja iz eksperimentiranja v strateško načrtovane pristope, kjer postaja del institucionalnih modelov poučevanja in učenja. V ospredju so pedagoški koncepti, ki UI uporabljajo za podporo refleksiji, personalizaciji učenja in razvoju kompetenc prihodnosti.

Podkast »Six AI Trends Shaping Business, Education, and Markets in 2026« je del serije This Week in Business izobraževalnega portala Knowledge at Wharton pri Wharton School Univerze v Pennsylvaniji, kjer profesor Stefano Puntoni izpostavi šest pomembnih trendov UI za leto 2026. Govori o specializiranih modelih, agentnih sistemih, razvoju vsakodnevnih UI orodij, monetizaciji, regulaciji ter posledicah za poslovno izobraževanje in prihodnjo delovno silo, s praktičnimi vprašanji, ki so relevantna tudi za visokošolske strategije.

Zasledili smo prispevek z naslovom 25 predictions about AI and edtech, ki predstavlja 25 napovedi o prihodnjih trendih umeščanja umetne inteligence v izobraževalne tehnologije in učne prakse. Napovedi segajo od novega dizajna učnih vsebin in personalizacije učenja do preobrazbe učnih okolij, vloge učitelja in etičnih izzivov. Prav tako ponujajo širši pregled trendov, ki lahko pomaga visokošolskim pedagogom razumeti, kako se za UI pričakuje, da bo vplivala na učno izkušnjo v prihodnjih letih. Prispevek izpostavlja tudi, da pomemben del sprememb ne izhaja le iz tehnologije same, ampak iz pedagoških odločitev in sistemskih premikov, ki jih UI spodbuja v izobraževanju.

Delimo še prispevek z naslovom 5 Predictions on How AI Will Shape Higher Ed in 2026, ki  z napovedmi za izobraževalno tehnologijo in vplivom UI na učne prakse povzame stališča več strokovnjakov o tem, kako bo umetna inteligenca v naslednjem letu oblikovala visokošolski prostor. Napovedi izpostavljajo, da bo strateška raba UI prešla iz eksperimentiranja k širšim institucijskim pristopom, merjenju učinka ter razvoju celovitih UI strategij, hkrati pa se lahko pojavi tudi naraščajoče razočaranje in odpor zaradi stroškov, kompleksnosti ter družbenih in okoljskih implikacij tehnologije. Prispevek opozarja, da bo leto 2026 ključno za razširjanje in sistematično uvajanje praks, povezovanje tehnologije z organizacijskimi cilji ter naslavljanje izzivov, kot so integracija orodij, vrednotenje njihovega učinka in razdrobljenost delovnih procesov.

Raziskava Univerze v Cambridgu povzema ugotovitev, da je klasično zapisovanje zapiskov (samostojno ali ob podpori velikih jezikovnih modelov) bistveno učinkovitejše za razumevanje in dolgoročno pomnjenje kot zgolj uporaba LLM-jev za branje. Rezultati kažejo, da tradicionalne učne dejavnosti ostajajo ključne za poglobljeno učenje, medtem ko lahko generativna UI podpira predvsem začetno razumevanje snovi in angažiranost študentov, ne pa nadomesti aktivnega kognitivnega dela.

Strokovnjaki opozarjajo, da prepovedi in tehnični nadzor niso učinkoviti. V članku z naslovom You Can’t AI-Proof the Classroom, Experts Say. Get Creative Instead izpostavljajo, da prepovedi in poskusi izolacije predavalnic in učilnic pred umetno inteligenco niso uspešni in pedagoge pozivajo k preoblikovanju učnih pristopov, ki vključujejo avtentične naloge, procesno učenje in refleksijo. Pravijo, da je bolj produktivno razvijati nove oblike preverjanja znanja in pedagoške prakse, ki izkoriščajo prednosti UI, namesto da jo poskušajo izključiti. Gre za premik v miselnosti, ki učiteljem ponuja ustvarjalne pristope za vključevanje tehnologije v učni proces in krepitev kakovosti študentskega učenja.

Prispevek AI can help research have more real-world impact poudarja, da lahko umetna inteligenca pomembno pospeši translacijske raziskave in poveča njihov družbeni učinek, vendar le, če je uporabljena transparentno, etično in kot podpora, ne pa nadomestilo človeškemu strokovnemu znanju. Avtorji opozarjajo na tveganja prekomerne rabe UI, kot so zmanjševanje kritičnega mišljenja in t. i. paradoks ekspertize, ter izpostavljajo metakognitivno usposabljanje kot ključen pogoj, da UI postane orodje za nadgradnjo, ne osiromašenje raziskovalnih kompetenc.

Prispevek z naslovom Measuring University Students’ Satisfaction with Traditional Search Engines and Generative AI Tools as Information Sources predstavlja empirično študijo, ki primerja zadovoljstvo univerzitetnih študentov z uporabo generativnih orodij UI in tradicionalnih iskalnikov kot virov akademskih informacij na podlagi anketnih podatkov iz ZDA. Ugotavlja, da imajo študenti na splošno višje zadovoljstvo s tradicionalnimi iskalniki, medtem ko tisti, ki bolj pogosto uporabljajo UI, pogosteje izražajo zadovoljstvo z obema orodjema, pri čemer mnogi UI vidijo kot dopolnilo, ne pa zamenjavo za iskalnike.

Nekatere vodilne univerze so konec leta 2025 sprejele strategije, ki vključujejo UI kompetence kot del izhodnih znanj diplomantov. UI ni več zgolj orodje, temveč temeljna pismenost, trdijo strokovnjaki, ki v Poročilu s Purdue University opisujejo celovito strategijo umetne inteligence (t.i. AI@Purdue). Upravni odbor je soglasno odobril nov pogoji za diplomiranje za vse prihodnje podiplomske študente. Ta zahteva, ki naj bi začela veljati za študente, ki vstopajo v študij jeseni 2026, predvideva, da bodo morali študenti usposobiti praktične spretnosti uporabe orodij UI in razumevanja njihovih zmožnosti, omejitev ter etičnih implikacij in je del širšega prizadevanja univerze, da UI postane integriran element izobraževanja, raziskovanja in sodelovanja z industrijo. Gre za pomemben korak k pripravi diplomantov, ki ne le razumejo UI, temveč jo znajo smiselno uporabiti v svoji stroki in poklicnem kontekstu ter tako bolje odgovarjajo na potrebe sodobnega trga dela.

Poročilo Higher Education Authority (HEA) iz Irske predstavlja prvi nacionalni, vrednotno utemeljen okvir za uporabo generativne umetne inteligence v visokošolskem poučevanju, učenju in ocenjevanju. Dokument ne predpisuje stroge politike, temveč ponuja sklop petih temeljnih načel, kot so akademska integriteta, vključevanje, kritična raba in UI pismenost ter trajnostna pedagogika, s ciljem usmerjati odgovorno, transparentno in pedagoško smotrno vključevanje umetne inteligence. Okvir omogoča visokošolskim institucijam, da razvijajo lastne prakse, hkrati pa zagotavlja skladen, koherenten in vrednotno utemeljen pristop na ravni celotnega sistema.

Na blogu UNESCO Inštituta za vseživljenjsko učenje smo zasledili zapis z naslovom The Evolving Right to Education in the Age of Generative AI, ki obravnava, kako se temeljna pravica do izobraževanja preoblikuje v kontekstu generativne umetne inteligence. Poudarja, da vključevanje UI v učne procese ne sme biti na račun pravičnosti, kakovosti ali človekovih pravic, temveč mora zagotoviti enake možnosti za vse učence in študente, podpirati transparentnost in odgovorno rabo orodij ter okrepiti sposobnost kritičnega mišljenja. Prispevek ponuja globalno perspektivo in etični okvir, ki naj bi vodil politike in prakse univerz pri uvajanju UI v poučevanje in učenje, ter izpostavlja potrebo po usklajenih mednarodnih smernicah in podpori učiteljem v procesu transformacije.

Tudi Slovenija uvaja sistem mikrodokazil, ki bo formalno priznan od leta 2026, kar na področju UI prestavlja pomemben gradnik za hitrejše pridobivanje in priznavanje specifičnih kompetenc in znanj v visokošolskem prostoru. Finance.si poročajo, da so v prostorih Fakultete za informatiko in računalništvo Univerze v Ljubljani že podelili prva mikrodokazila o opravljenem krajšem izobraževanju in usposabljanju z naslovom Osnove umetne inteligence za odločevalce. Učni načrt in usposabljanje za omenjeni kompetenčni model so v okviru projekta Artificial Intelligence Skills Alliance (ARISA) razvili zaradi zaznavanja kritičnih vrzeli pri odločevalcih v podjetjih na področju veščin in znanj umetne inteligence. Gre za pomembno iniciativo, ki podpira prilagajanje izobraževanja na potrebe trga dela in povečuje dostopnost ciljnega usposabljanja na področju UI.

EU razpisi, ki vključujejo tudi doktorske mreže in tematske mreže odličnosti, odprti z začetkom leta 2026, so ključna priložnost za slovenske raziskovalce in visokošolske institucije na področju umetne inteligence v znanosti.

Slovenija je v decembru 2025 ustanovila Kompetenčni center za umetno inteligenco, ki bo prispeval k širjenju znanja, kompetenc in tehnoloških rešitev UI v gospodarstvu, raziskovalnem prostoru, javnem sektorju in širši družbi. 

Raziskava o implementaciji UI v pedagoške procese na UL kaže, da obstajajo obetavne aplikacije UI v doseganju ciljev trajnostnega razvoja (SDG) in kaže potrebo po spremljanju tehnologij za trajnostno pedagoško rabo UI.

V zadnjem času tehnološka podjetja, kot so Google, Microsoft in OpenAI, intenzivno razvijajo orodja, ki prinašajo nove didaktične formate, od UI-podprtih zvočnih lekcij in podkastov za učilnice do avtomatsko prilagojenih razlag, povzetkov in interaktivnih tutorjev. Takšni formati lahko učiteljem pomagajo pri ustvarjanju dostopnejših in bolj personaliziranih učnih vsebin, hkrati pa študentom omogočajo prilagojene poti učenja in podporo zunaj tradicionalnih učnih ur.

Google z uvedbo Gemini AI podcast lekcij za učilnice razvija format, ki podpira slušno učenje, ponavljanje in dostopnost vsebin. UI omogoča pretvorbo učnih gradiv v zvočne razlage, kar je posebej uporabno za fleksibilno učenje, študente z različnimi učnimi stili ter kot dopolnilo klasičnim predavanjem, ne pa njihova zamenjava. Takšni pristopi ne nadomeščajo učitelja, ampak jim lahko pomagajo razširiti didaktična orodja, izboljšati angažiranost študentov ter delno odpraviti rutinska opravila, s čimer lahko pedagogi bolj usmerjeno delajo na refleksiji, povratnih informacijah in visokokakovostnih učnih interakcijah.

Z integracijo GPT-5.2 v Microsoft 365 Copilot Microsoft umešča generativno UI neposredno v orodja, ki jih pedagogi in študenti že uporabljajo (Word, PowerPoint, Excel, Outlook). To omogoča hitrejšo pripravo učnih gradiv, povzetkov, osnutkov razlag in povratnih informacij, hkrati pa odpira vprašanja didaktične presoje kaj avtomatizirati in kaj ohraniti kot pedagoško jedro.

Tudi OpenAI je predstavil novo različico jezikovnega modela GPT-5.2, ki prinaša izboljšano razumevanje jezika, večjo natančnost in zmogljivosti za generiranje kompleksnih vsebin ter funkcionalnosti, ki lahko visokošolskim učiteljem in študentom pomagajo prilagoditi in nadgraditi učne materiale, povzetke in interakcije z UI na bolj sofisticiran in kontekstualno relevanten način. GPT-5.2 nudi tudi specializirane zmogljivosti za podporo znanstvenim in matematičnim vsebinam, kar omogoča generiranje razlag, pojasnil, vizualizacij in korakov rešitev — funkcionalnosti, ki lahko obogatijo poučevanje zahtevnih STEM področij in podprejo študente pri razumevanju kompleksnih konceptov. Na strani OpenAI for Healthcare je predstavljeno, kako lahko generativna umetna inteligenca podpre zdravstveno stroko z analizami, personaliziranim znanjem in avtomatizacijo informacijskih opravil, kar je primer aplikacij UI, ki bi se lahko navdihovalno prenesel tudi v visokošolsko izobraževanje za razvoj specializiranih učnih orodij in podpornih sistemov. Na strani New ChatGPT Images Is Here pa so opisane nove zmogljivosti ChatGPT-ja za generiranje in razumevanje vizualnih vsebin, kar odpira možnosti za ustvarjanje didaktičnih slikovnih razlag, vizualnih povzetkov in interaktivnih diagramov, ki lahko bogatijo učne materiale v visokem šolstvu.

Sočasno z razvojem novih formatov se pojavljajo tudi resni etični izzivi, kot kaže primer Grok X in neprivolitvenih vsebin. To poudarja nujnost, da univerze ob uvajanju generativne UI razvijajo jasne smernice, pedagoške cilje in etične okvire, kjer tehnologija služi učenju in ne obratno.

Vstop v leto 2026 jasno kaže, da vprašanje umetne inteligence v visokošolskem izobraževanju ni več ali jo vključiti temveč kako jo smiselno, odgovorno in pedagoško utemeljeno soustvarjati. Pregled aktualnih trendov, raziskav in praks potrjuje, da se težišče premika od poskusov nadzora in omejevanja k strateškemu razmisleku o vlogi UI pri učenju, poučevanju in raziskovanju.

Pri tem ostaja ključno sporočilo, da tehnologija sama po sebi ni pedagoška inovacija. Odločilno vlogo imajo pedagogi kot oblikovalci učnih okolij, mentorji kritičnega mišljenja in varuhi akademskih ter etičnih vrednot. UI lahko pomembno razširi didaktični repertoar, poveča dostopnost znanja in podpre personalizacijo učenja, vendar le, če jo spremljajo jasni cilji, refleksija in razvoj kompetenc tako študentov kot učiteljev.

Naj bo leto 2026 priložnost za premišljene, ustvarjalne premike, ne za iskanje »UI-odpornih« učilnic temveč za oblikovanje učnih prostorov, v katerih umetna inteligenca podpira kakovostno učenje, raziskovanje in družbeni učinek znanja.

Avtorice: Eva Škraba, Sanja Jedrinović Čufer, Mateja Bevčič, Eva Kern Nanut, Center UL za uporabo IKT v pedagoškem procesu