Privolitve za uporabo piškotkov in drugih orodij

Orodja in piškotki, ki jih uporabljamo na spletnem mestu, zbirajo v anonimizirani obliki informacije o obiskovalcih. Vaše privolitve nam omogočajo, da lahko zagotovimo delovanje vseh funkcij spletnega mesta, določene vsebine prilagodimo posebej za vas in z analizo obiska spletno mesto stalno izboljšujemo.

Vrste piškotkov

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zagotavljajo pravilno delovanje in primeren nivo varnosti. Razumem, da spletno mesto brez tega ne more zagotavljati pravilnega delovanja, kot so navigacija po spletnem mestu, prilagajanje izgleda in zagotavljanje dostopa do posebnih delov spletnega mesta.

Soglašam, da spletno mesto uporablja orodja, vključno s piškotki, ki zbirajo anonimizirane podatke o obiskovalcih spletnega mesta. Razumem, da upravljavci spletnih mest brez tega ne morejo analizirati obiskanosti in načinov uporabe spletnega mesta za izboljševanje uporabniške izkušnje.

Nastavitve so bile shranjene.

Avtomatizirana zaznava protislovij v slovenskem pravnem jeziku

sasun-bughdaryan-b0pNcKAPDSg-unsplash.jpg

Sasun Bughdaryan/Unsplash

Datum objave:

Oznaka:

  • Raziskovalni dosežki
  • Raziskovanje
  • UL PF
  • UL FRI

Protislovja v zakonodaji in sodni praksi resno ogrožajo pravno varnost, zmanjšujejo konsistentnost pravnega sistema ter otežujejo zanesljivo in predvidljivo razlago prava. Vzpostavitev sistema, ki bi avtomatsko zaznal potencialne protislovne kandidate, zato pomeni pomemben korak k učinkovitejši pravni analizi in razvoju naprednih pravnih informacijskih sistemov.

Veliki jezikovni modeli so že izkazali dobre zmogljivosti pri reševanju takšnih nalog v splošnih domenah. A v kompleksnejših domenah, kjer je pravilna uporaba jezika ključna in zelo specifična, pa se izkaže, da se tudi zelo sposobni modeli izkažejo za nezadostne. To poudarja potrebo po domensko prilagojenih modelih. 

V ta namen so v članku Zaznava protislovij v pravnih besedilih: Priprava korpusa in ekstrakcija nasprotij, objavljenem v zborniku Jezikovna dostopnost pravnih besedil: izzivi, metode in izvedba v praksi, Miha Malenšek, prof. dr. Marko Bajec in izr. prof. dr. Slavko Žitnik s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter prof. dr. Aleš Završnik in Saša Kranjc z Inštitutaza kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani predstavili največji javno dostopen korpus slovenskega pravnega jezika, ki obsega približno 1 milijardo besednih enot.

Korpus zajema celotno slovensko zakonodajo od leta 1991 do leta 2025, odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, vse javno dostopne odločbe rednih sodišč s spletnega mesta SodnaPraksa in odločbe ter pravne akte objavljene v Uradnem listu Republike Slovenije. V celoti korpus zajema 547.799 dokumentov, objavljen pa je v repozitoriju CLARIN.

Na osnovi korpusa so začeli tudi s pripravo slovenskega, pravni domeni prilagojenega jezikovnega modela PravniBERT, ki temelji na arhitekturi ModernBERT, optimizirani za obdelavo daljših besedil. Model trenutno še ni javno dostopen.