Predstavitev knjige o Viktorju Murniku, očetu slovenske telesne kulture

Zasl. prof. dr. Ivan Čuk s soavtorjema iz Narodnega muzeja Slovenije Renny Rovšnik in mag. Jožetom Podpečnikom ter Jasno Nemec Novak so s sprehodi čez poglavja knjige obiskovalcem dogodka približali družinsko ozadje, vojaško, telovadno, športno, načelniško, starostniško, uredniško, pravno, gospodarsko in znanstveno pot, predvsem pa izjemno vaditeljsko plat Sokola, dr. Murnika. 

Sokolska vzgoja, ki jo je zagovarjal mislec slovenskega sokolstva dr. Viktor Murnik, je neločljivo povezovala štiri vrste vzgoje, in sicer narodno, moralno, demokratično in telesno. Skupaj s sodelavci je tako razširil sokolsko misel, da so že leta 1905 ustanovili Slovensko sokolsko zvezo in jo čez dve leti včlanili v Evropsko (mednarodno) telovadno zvezo.

Murnik je razumel preplet kakovosti in količine vadbe, odličnost v športu, ki temelji na »višje, močneje, hitreje«, je bila zanj izjemno pomembna. Bil je prvi Slovenec, ki je sodeloval v mednarodnih športnih organizacijah. Po njegovi zaslugi smo se Slovenci prvega svetovnega prvenstva udeležili leta 1907in leta 1922 prvič organizirali svetovno prvenstvo v Ljubljani. Takrat smo Slovenci tudi prvič dobili svetovnega prvaka – Petra Šumija. 

Zaradi Murnikovega požrtvovalnega dela so se slovenski telovadci udeležili tudi olimpijskih iger v Parizu leta 1924, kjer je Leon Štukelj osvojil dve zlati odličji. Vrhunec svojega vaditeljstva pa je Murnik doživel na olimpijskih igrah v Amsterdamu leta 1928, kjer so telovadci pod njegovim vodstvom osvojili kar pet olimpijskih odličij, kar še danes predstavlja največ osvojenih odličij enega vaditelja na enih olimpijskih igrah v eni športni panogi. Zadnjikrat je bil vaditelj vrste na OI v Berlinu leta 1938, kjer je Leon Štukelj osvojil drugo mesto na krogih. Murnik pa ima tudi velike zasluge za uspešen nastop ženske vrste na OI v Berlinu ter za drugo mesto ženske vrste na svetovnem prvenstvu v Pragi leta 1938.

Nezanemarljivo pa je tudi njegovo znanstveno raziskovanje in proučevanje telesne kulture iz različnih kotov. Telesnokulturno izrazje, ki ga je prevedel in prilagodil slovenskemu jeziku, je v uporabi še danes in predstavlja nesnovno kulturno dediščino. 

Številne obiskovalce dogodka so nagovorili tudi dekan Fakultete za šport Univerze v Ljubljani, prof. dr. Damir Karpljuk, rektor Univerze v Ljubljani, prof. dr. Gregor Majdič, in znanstveni svetnik ZRC SAZU, dr. Igor Grdina.

Prireditev so z vajo s palicami popestrili telovadci Metliških Sokolov, telovadke tega društva, ki deluje že od leta 1907, pa so izvedle prosto vajo. Študenti, diplomanti in magistri Fakultete za šport so navdušili s svojimi telovadnimi in pevskimi nastopi, ki so publiki približali duh Murnikovega časa. Stoječe ovacije pa so s svojim odličnim nastopom na bradlji poželi telovadni veterani Sokol Bežigrad.

Obsežno delo na več kot 500 straneh je izdala Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije.