EUTOPIA_HEALTH na UL: Od biološkega vpliva digitalnih okolij do izzivov zasvojenosti

Prvi del dogodka je odprla prof. dr. Damjana Rozman z Medicinske fakultete UL (UL MF) ter je predstavila osrednjo temo akademskih razprav, prehod od reaktivnega k preventivnemu modelu zdravstva z uporabo sodobnih digitalnih orodij in umetne inteligence (UI).

Izr. prof. dr. Milica Gregorič Kramberger (UL MF) je poudarila, da digitalna orodja temeljena na umetni inteligenci omogočajo kontinuirano spremljanje bolezni, kot sta demenca in Parkinsonova bolezen, kar je pomemben korak naprej pri dolgotrajni obravnavi pacientov. Prof. dr. Andrej Košir (UL FE) predstavil vlogo socialno inteligentnih robotov pri oskrbi starejših in odraslih s posebnimi potrebami.

Drug del Dneva EUTOPIA_HEALTH je bil namenjen izmenjavi pogledov na vprašanje vpliva digitalnih orodij in umetne inteligence na vsakodnevno življenje. Z moderatorjem prof. dr. Igorjem Švabom so akademski eksperti ponudili interdisciplinarne perspektive o prednostih in pomanjkljivostih sodobnega življenja v digitalni dobi. Dr. Răzvan-Marius Predatu (Univerza Babes-Bolyjai, Romunija) se je posvetil zlasti konceptu »digitalnega blagostanja«, ki pomeni kapaciteto za uporabo tehnologije na načine, ki podpirajo duševno in fizično zdravje. Pri tem je izpostavil, da imajo visokošolske institucije pomembno vlogo, saj lahko tako oblikujejo smernice za učinkovito uporabo digitalnih orodij, kot jih tudi preizkušajo. Temu je pritrdila prof. dr. Katja Koren Ošljak (Fakulteta za družbene vede UL), ki je izhajala iz raziskave o digitalnih potrebah mladih. V tem je bilo namreč potrjeno, da mladi čutijo primanjkljaj pri učinkoviti rabi digitalnih orodij in potrebujejo institucionalno podporo pri ustvarjanju zdravih navad uporabe digitalnih orodij. Več o preobremenjenosti z digitalnimi orodji je predstavil tudi prof. dr. Octavian Mihai Machidon s Fakultete za elektrotehniko UL (UL FE), pri čemer je izpostavil vlogo regulacije. Po njegovem mnenju so še bolj kot omejitve uporabe glede na starost pomembni širši akti, recimo na ravni EU, ki zavezujejo podjetja za družbenimi omrežji k temu, prilagodijo na način, ki pri uporabnikih ne spodbuja odvisnosti. Prof. dr. Alja Videtič Paska (UL MF) je še opozorila na ključno dejstvo, ki ga se moramo zavedati vsi: digitalno okolje ni več le zunanji dejavnik, temveč biološki dejavnik, ki vpliva na naš epigenom, to pa zahteva novo znanstveno paradigmo. Zaradi tega je treba prilagajati akademsko in družbeno okolje.

V popoldanskem času je EUTOPIA_HEALTH Science Café potekal v znamenju sproščenega, a kritičnega dialoga s splošno javnostjo o etiki digitalnih orodij in umetne inteligence, razvoju aplikacij in pasteh zaslonske tehnologije.

Katarina Lotrič, soustanoviteljica podjetja Gentler Stories, ki razvija aplikacijo Gentler Streak, namenjeno spremljanju telesne pripravljenosti, je poudarila, da je pri razvoju tovrstnih aplikacij pomembno razlikovati med zdravstvenimi in komercialnimi aplikacijami, pri čemer lahko prihaja do pritiskov po ustvarjanju takih vsebin oziroma mehanizmov, ki spodbujajo čim daljše zadrževanje uporabnikov v aplikaciji.

V slovenskem šolskem prostoru je eden izmed ključnih projektov za spremljanje gibalne zmogljivosti otrok t. i. Športnovzgojni karton, ki je bil v nadgrajen v okviru projekta Slofit na način, da lahko svojo zmogljivost spremljajo tudi odrasli in starejši ter meritve uporabijo pri zdravstvenih obravnavah. Prof. dr. Gregor Jurak (Fakulteta za šport UL) je predstavil to nadgradnjo projekta ter se je delno obrnil na težave, ki se nanašajo na razvoj aplikacije: zbiranje in shranjevanje osebnih podatkov, vprašanje zadrževanja aplikaciji, natančnost meritev za zdravstvene namene. Ob večji količini podatkov o zdravju oziroma telesni aktivnosti se je dotaknil tudi vprašanja preobremenjenosti.

Mark Žmavc, ki dela v centru pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta Logout, je opozoril na vse zgodnejšo digitalizacijo otrok v Sloveniji in poudaril, da rešitev ni le v omejevanju časa, temveč v regulaciji vsebin in kakovostni vsebini. V tem oziru je poudaril zgled staršev pa tudi razumevanje: pri regulaciji uporabe digitalnih tehnologij je pogosto v ospredju stereotip, da je posameznik šibak in zato odvisen od njih, kar posameznike pahne v še večjo odvisnost.

Na to se je navezala tudi Tia Nerat Tomc z Društva študentov psihologije: uporaba umetne inteligence se namreč vse pogosteje uporablja kot nadomestek za osebne odnose, kar pa vodi v socialno izolacijo. Ob tem je izpostavila velik interes podjetij, ki razvijajo umetno inteligenco, za izkoriščanje osebnih podatkov.

Oba dogodka sta se zaključila s podobno ugotovitvijo: tehnologija ponuja izjemne priložnosti za napredek medicine, akademije ter ustvarja okolje za lažje življenje, vendar zahteva visoko stopnjo digitalne in telesne pismenosti. Kot je bilo izpostavljeno na Science Caféju, zgolj izobraževanje ni dovolj – za zaščito ranljivih skupin, predvsem mladih, bo potrebna tudi strožja regulacija digitalnega trga, ki bi ponudila boljšo podporo in zaščito uporabnikov vseh starostnih skupin.

Dogodka sta del projekta EUTOPIA_HEALTH, ki spodbuja sodelovanje med evropskimi univerzami in prenos znanja v družbo na področju raziskav s področja zdravja.